Borut Gombač

Borut Gombač je pesnik stanjšanega posluha, pri katerem se glasba prepleta s prosojnostjo podob, utrip mesta pa se zlomi v jeziku, ki raztrešči tudi najbolj vztrajno logiko.

DEKLE V DREVOREDU

Neskončno dolg je drevored jeseni,
vsak list skriva majhen zemljevid sveta,
korak pogreznjen v prhki je kopreni,
v šelesteči plasti zemlje in neba.

Dekle med divjimi kostanji stopa,
somerna so debla, razmršene veje.
V razprtih ježicah slana se kopa,
veter leteče ladjice šteje.

Čas ni neviden,
čas je žareč,
rumen, oranžen,
oker, rdeč.

Bleščavo poletje je le še spomin,
sonce v vrtincih listja drhti.
Vsak žarek je dar in opomin,
vse krajši so dnevi, vse daljše noči.

Dekle je zazrto tja k dnu drevoreda,
kjer dan se gosti v megličasto piko.
Morda pa prav tam za hipec zagleda
njega, ki slika v pastelu to sliko.