Zarja Trček, magistrica znanosti poučevanja na razredni stopnji, je v zbirki Sprejeto pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor objavila novo knjigo z naslovom Dejavnosti v podaljšanem bivanju (2024). Avtorice in avtor fotografij so Iris Cepič, Mitja Ajdič, Renata Černe in Zarja Trček, oblikovanje in prelom je opravil Jurij Moličnik, fotografijo na naslovnici, ki prikazuje razigrane otroke na snegu, je posnela Iris Cepič.

Zarja Trček je otroštvo preživela v Mariboru, danes opravlja delo učiteljice razrednega pouka v prvi in drugi triadi. Udeležuje se znanstvenih srečanj, piše članke in razprave ter je avtorica naslednjih knjig: Osnovna šola Gornji Logatec v luči gospodarskega razvoja kraja, Osnovna šola Hotedršica skozi čas, Zgodovina Hotedršice, Začetki šolstva v Okraju Logatec in Devetdeset let šole v Lazah. Z novo knjigo želi razširiti védenje o dejavnostih v podaljšanjem bivanju, poudariti pomen te oblike vzgojno-izobraževalnega procesa in spodbuditi razmišljanje o kakovostnem preživljanju časa v podaljšanem bivanju sodobnih otrok.

Zarja Trček je svojo knjigo razdelila na poglavja: Gibanje in zdravo življenje za dobro in telesno počutje; Prehrana, prehranjevanje in higiena; Samostojno in sodelovalno učenje; Kultura, tradicija in dediščina; Samostojno načrtovanje prostega časa in igra ter Individualizirano obravnavanje otrok s posebnimi potrebami. Podaljšano bivanje je na začetku definirala kot obliko vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga šola organizira po pouku in je namenjena učenkam in učencem od prvega do petega razreda.

Avtorica poudari, da morajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja dobro poznati učne metode in tehnike, osnove pedagogike prostega časa, zakonitosti skupinske dinamike in razvojne značilnosti otrok, razumeti njihove psihološke posebnosti in uresničevati številne vzgojno-izobraževalne naloge – od usmerjanja in oblikovanja aktivnosti, svetovanja na različnih področjih pa vse do seznanjanja s pravicami in dolžnostmi. Poseben pomen ima tudi sproščeno vzdušje, seveda pa to ne pomeni, da gre za sproščenost brez ustrezne discipline in spodbujanja skupinske povezanosti. Teoretičarka namreč piše o tem, da sta v pedagoškem delu pomembna tako individualni razvoj kot oblikovanje in vzgoja skupine. Pomembno je, da so otroci sproščeni in imajo občutek varnosti, sprejetosti, spoštovanja in zaupanja. Zarja Trček pravi, da je kultura pogovora ena od ključnih socialnih spretnosti, za katero si je treba prizadevati na vseh ravneh in ob vseh priložnosti v šoli. Kultura pogovora in spretnost strpnega medsebojnega sporazumevanja omogočata razvijanje znanj in veščin strpne verbalne in neverbalne komunikacije pri vseh vrstah pogovorov v šoli in pri drugih dejavnostih. V komunikaciji je treba prevzemati odgovornost in uporabljati veščine aktivnega poslušanja in načine ustreznega odzivanja v različnih kontekstih. Otroci spoznavajo in raziskujejo druge kulture, civilizacije in tradicije. Veščine medkulturnega dialoga vodijo k preprečevanju nestrpnosti, neenakosti in ustvarjanja predsodkov.

Zarja Trček nameni posebno pozornost gibanju in zdravemu življenju, samostojnemu sodelovalnemu učenju, vidikom kulture, tradicije in dediščine, samostojnemu načrtovanju prostega časa in igre ter individualiziranemu obravnavanju otrok s posebnimi potrebami. Pomembno je, da izhaja iz aktualne literature ter svoja stališča dopolnjuje in argumentira s spoznanji vidnih teoretičark in teoretikov.

Knjiga Dejavnosti v podaljšanem bivanju je obogatena s privlačnimi barvnimi fotografijami, ki prikazujejo pisano dogajanje v podaljšanem bivanju – ustvarjalno dejavnost otrok na likovnem in športnem področju, gibanje in raziskovanje v naravi, prijetno druženje in slastne obroke hrane.

S strokovnega vidika je v zadnjem času v podaljšano bivanje uvedenih kar nekaj novosti, med drugim učenje učenja, ustreznejša organiziranost in strukturiranost ter tako imenovani razširjeni program. Avtorica se ukvarja s samostojnim in sodelovalnim učenjem in učenjem z raziskovanjem in reševanjem problemov. Knjiga Zarje Trček je izšla pred temi inovacijami, vendar njena vsebina vsekakor odločilno in pomembno prispeva h kakovostnemu izvajanju podaljšanega bivanja. Razen aktualne in uporabne pedagoške vsebine nikakor ne gre prezreti tudi spodbujanja kakovostnih medčloveških odnosov.

Marija Švajncer