Recenzija: BOGU, Split, 2016

Hrvaška notna monografija prinaša 150 psalmov¹

Piše: Franc Križnar

S. Grgat S., Pjevajte Bogu našemu, naslovnica

Knjigo oz. notno zbirko na 386 str. Pjevajte Bogu našemu/Pojte našemu Bogu (Otpjevani psalmi/Odpeti psalmi) je napisal, sestavil hrvaški frančiškan Province Odrešenika v Splitu Stipica Grgat (1949), sicer pa tudi glasbeni pedagog, cerkveni glasbenik in skladatelj. Velja tudi za zbiralca ljudskega glasbenega blaga in igra na številna ljudska glasbila (gusle, diple, piske in mišino). Kot glasbeni pedagog deluje tudi na Frančiškanski klasični gimnaziji v Sinju (pri Splitu) in vodi zbor ž. c. Marije Zdravja v Splitu.

Sestavljena je v skladu z dramaturgijo (svetega) cerkvenega leta: od Adventa prek Božiča, Posta, Velikega tedna, Velikonočnega časa, Časa skozi leto, Praznovanj, Cerkvenih praznikov in Spominskih praznikov pa vse do Svetih zakramentov.² Ta cerkvena monografija je izšla (2016) ob priliki takratne 80-letnice izgradnje (1936 – 2016) in 70-letnice ustanovitve župnije Gospe Zdravja v Splitu (1946 – 2016). V treh uvodnih poglavjih najprej avtor sam razloži in postavi psalme med duhovne pesmi: »Kristjani niso le verni narod, ampak tudi narod, ki svoje prepričanje izraža s petjem. Skoraj vsi cerkveni dokumenti, ki govore o liturgični glasbi dokazujejo, da glasba postane liturgično dejanje šele takrat, ko je to izraz notranje pobožnosti […].« Avtor zaključi svoj uvod: »[…] Vsi ti (psalmi) so doživeli že večkratno praktično uporabo v mestih, kjer delujem kot zborovodja, velik del njih pa je objavljen v (frančiškanskem) listu Živi vrelec in drugih glasilih, zato upam, da lahko ta zbirka služi tudi drugim, vse za večjo Božjo slavo.« Prof. dr. Marijan Vugdelija (Katoliška bogoslovna fakulteta v Splitu) je svojemu uvodniku pripisal naslov Psalmi in molitev. Bosansko-hercegovski skladatelj Blaženko Juračić (Umetniška akademija v Splitu) pa je v svojem uvodniku Odpeti psalmi v liturgičnem slavju napisal nekatera »navodila« za izvedbo, o lepoti oblike in vsebine, o okrasnem enoglasju, svobodnem in mešanem enoglasju, notranjem govoru idr.

Nato sledijo notni in besedilni zapisi po poglavjih glede na vsebinske značilnosti psalmov cerkvenega leta. V okviru adventa je predstavljenih 12 psalmov: po trije za vsako od štirih adventnih nedelj. Za božični čas je na razpolago 13 (odpetih) psalmov. Tudi za pesemski (odpeti) repertoar psalmov za postni čas je predstavljen podoben vrstni red kot ga poznamo že iz adventnega časa: po trije psalmi oz. njihove variante za vsako od štirih postnih nedelj, skupaj torej spet 12 psalmov. Kot 5. postna nedelja pa so za vrsto beril objavljeni še trije psalmi. Za veliki teden je predstavljenih 10 psalmov. Za velikonočni čas prinaša monografija za veliko noč in za vseh (7) velikonočnih nedelj še po tri odpete psalme, 8-krat po 3, skupaj torej še 24 napevov in besedil. Sledita dve maši: adoracijska, jutranja (za bdenje oz. čaščenje) in dnevna. Najobsežnejši je repertoar odpetih psalmov za celotno cerkveno leto (izbori). Na str. 134-267 so objavljene za 2. do 33. svetniško nedeljo (+ za Kristusa Kralja) po tri variante psalmov, skupaj torej še 99 enot teh napevov in besedil zanje. V poglavju Gospodovih praznovanj skozi leto je tu še 10 psalmov: za Presveto Trojstvo, Telovo, Presvetlo Srce Jezusovo in za Posvetitev Cerkve. Za Gospodove praznike in svetnike je tu še 13 del. Za cerkvene praznike in spominske dneve avtor S. Grgat predlaga in nudi še 31 primerov psalmov. Za berila je tu še 9 takih primerov, za svete zakramente pa še novih 9 takih primerov. Zadnji od teh je Ženitveni zakrament.

Ženitveni zakrament (začetek)

Po (glavnem) kazalu sledijo še kazala biblijskih besedil, psalmov, abecedno kazalo antifon³in antifone. Tako bi lahko omenjeno notno monografijo zlahka imenovali ne le za zbirko (odpetih) psalmov, ampak kar antifonar.⁴ Avtor S. Grgat kot dober poznavalec liturgike in glasbe, zraven pa še izvrstne praktik tako na področju cerkvene kot posvetne glasbe – izvajalec/pevec in zborovodja pa je znal tale celoten cerkveni vokalni opus zaokrožiti in združiti v zdaj že kar zavidljivo zbirko. Ta obsega zbir besedilno-notnih enot, psalmov.

Izdajatelj in založnik zbirke je Služba Božja (liturgično pastoralna revija) iz Splita. Zanjo sta odgovorna Anđelko Domazet in Božo Norac Kljajo, recenzenta pa dva od treh uvodničarjev (B. Juračić in D. Volarević). Notografijo je opravil avtor sam – S. Grgat, notna korektorja pa sta bili s. Mirta Škopljanac in s. Zorislava Radić. Jezikovni lektorji so bili Rudolf Ćurković, Nikolina de Micheli Vitturi, Ana Dunatov in Maja Mihanović. Asketsko oblikovanje ovitka je prispeval Ante Branko Periša, tisk pa je opravila Jafra-Print d.o.o. – Solin.

Opombe:

1 Izhaja iz grščine psalmein, t.j. ubirati strune in je oznaka za 150 starohebrejskih duhovnih pesmi, zbranih v psalteriju stare zaveze. Po vsebini se delijo na hvalnice (himne), žalostinke, zahvalne ali didaktične pesmi ipd. Besedila zanje predstavljajo poetično prozo, ki temelji na akcentu. Za njeno zgradbo je značilen parallelismus membrorum: vsak psalm pa vsebuje več verzov, od teh pa vsak po dva ali redkeje tri dele. Psalmi so najpomembnejša besedila gregorijanskega korala in tudi v najzgodnejšem obdobju krščanstva je bogoslužje predstavljalo zgolj kot petje psalmov. Njihove uglasbitve so raznolike in segajo od preprostih recitativnih melodij do obsežnih, zelo umetnih in močno melizmatskih (t.j. zaporedje več okrasnih tonov, ki se pojejo na en zlog besedila, tudi v inštrumentalni melodiji) spevov (n. pr. gradual, tracts).

2 Sveta dejanja: krst ali sveti predmet v krščanski liturgiji.

3 Koralni spev, kratka melodija v katoliški liturgiji.

4 Zbirka antifon, liturgičnih napevov.