Recenzija: Schubertiade – An die Musik / Glasbi z Novo Scholo Labacensis, Ljubljana 2024

Schubertovi samospevi, valčki in inštrumentalne skladbe njegovih sodobnikov

Piše: Franc Križnar

Naslovnica plošče

Edinstven slovenski ansambel, Nova Schola Labacensis, ki ohranja in nadaljuje tradicijo prvega tovrstnega slovenskega consorta (t. j. /z/druženje) Schola Labacensis, prvega slovenskega sestava za zgodnjo glasbo, je izdal nov glasbeni album. Na svojih koncertih, snemanjih in diskografiji se opira na domače in širše evropsko glasbeno izročilo srednjega veka, renesanse in baroka, pri čemer pa se posveča tudi izvajanju grškega rebetika, orientalske glasbe in tudi slovenskih ljudskih pesmi in sodobnejših klasičnih skladb; v zadnjem času zlasti v obliki Schubertiade. To pa so dogodki, ki slavijo glasbo avstrijskega skladatelja Franza Petra Schuberta (1797-1828). Sodobne Schubertiade vključujejo tudi koncertne abonmaje, festivale in serije kot so najbolj znani tisti okoli Bodenskega jezera na Vorarlberškem/Predarlskem. Tam, v krajih kot so Hohenems, Schwarzenberg idr. je dal pobudo zanje sloviti nemški baritonist Hermann Prey. Kako tudi ne, saj je prav F. Schubert zapustil prek 600 tovrstnih romantičnih vokalno inštrumentalnih miniatur, kamor sodijo samospevi. Plošča našega ansambla predstavlja prav tovrstni repertoar, dodana pa so še nekatera druga dela. Schubertiade – An die Musik / Glasbi z ansamblom Nova Schola Labacensis (založnik Deminox d.o.o., izdelava pa SILVECO d.o.o.; © Nova Schola Labacensis) in njihovim umetniškim vodjem, ki ves čas, v vseh 20 skladbah na albumu tudi igra; Boris Šinigoj tokrat na romantično kitaro. Ti dokazi in pa pojavi so obelodanjeni že kar na naslovnici omenjene plošče, saj jo krasi oljna podoba-portret Otta Nowaka. Upodablja pa F. Schuberta, kako ob svečah poje in igra kitaro v družbi ozaljšanih dam in navdušenih prijateljev v umirjenem večernem vzdušju meščanskega salona. Schubertu stoji ob strani sam veliki L. v. Beethoven.

Ansambel NSL na enem od koncertov (2023) – Schubertiadi na gradu Snežnik

Še druga slika prikazuje naš ansambel – Nova Schola Labacensis –na eni takih svojih Schubertiad v salonu, zdajšnji poročni dvoranigradu Snežnik (2023). Vse štiri pevke, ki obenem pojejo tudi na omenjeni plošči: Tadeja Pance/sopran, Urška Kastelic/sopran, Ana Novak/sopran in Nadia Magister/mezzosopranin (inštrumentalni) ansambel v zasedbi: Blažka Mraz/kljunasta flavta, Tomaž Šinigoj/violina in viola, Miha Šinigoj/violončelo in že omenjeni vodja in kitarist (romantična kitara) Boris Šinigoj. Poleg večine Schubertovih del (16) pa so na plošči še 4 dela Schubertovih sodobnikov. Med prvimi je seveda največ samospevov s spremljavo od solov, prek 2- in 3-glasja pa vse do enega primera (4-glasnega) ženskega zbora s spremljavo; vse iz skladateljskega ateljeja F. Schuberta. Od drugih skladateljev pa so tu še Madžar Joseph Kaspar Mertz, Hrvat iz baročnega Varaždina in kitarist Ivan Eugen Padovec, Nemec Heinrich August Marschner in Čeh Vaclav Tomáš Matéjka. V teh primerih gre v glavnem za inštrumentalna dela, v dveh primerih samo za kitaro (solo). V vseh teh in še marsikaterem drugem primeru pa igra na celotnem albumu vseskozi kitarist B. Šinigoj (sam solo ali v consortu). Veliko tudi spremlja (pevke). Njegove predigre, medigre in poigre pa ga še dodatno pokažejo na tenkočutnega muzika, za kitarista, ki mu ni prav nič oporekati. Še več: njegovi umetniški in izvajalski dosežki vseskozi vejejo tudi na vse preostale akterje te plošče.

Boris Šinigoj (Wikipedija)

Od najbolj popularnega Schubertovega samospevnega opusa so na sporedu dela kot so to (navajam jih samo v slovenskem prevodu, četudi je ves repertoar pevsko odpet v izvirni nemščini): Življenje je sen, Podoknica (2-krat), Hvalnica solza, Noč, Glasbi (po tem je plošča tudi naslovljena), Ob morju, Morska tišina, Smrt in deklica, Tožba za Alijem Beyem, Mlada nuna idr.V poeziji pa je F. Schubert posegel po avtorjih-pesnikih kot so to: H. W. v. Goethe, H. Heine, A. W. Schlegel, L. Rellstab, C. Pichler, F. A. F. v. Schober, M. Claudius in W. Shakespeare/A. Voss/A. F. Reil.

Posnetki so nastali v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata (april in junij 2024), glasbena producenta tega diskografskega dosežka B. Šinigoja in NSL sta prav B. Šinigoj & Žiga Kroflič – slednji pa je opravil tudi snemanje in zvočno obdelavo posnetkov. Avtor spremnega poglobljenega in zanimivega besedila k plošči v slovenščini in angleščini je B. Šinigoj, lektorici (objavljenih) besedil pa sta Breda Sivec in Nina Šinigoj. Oblikovalec celotnega projekta je Lucijan Bratuš. Za naslovnico smo že omenili Nowakovo podobo F. Schuberta, ki poje in igra ob svečah v družbi Beethovna in drugih glasbenikov (1901). Avtor (objavljenih) fotografij je Gašper Pance; bolj ali manj uveljavljena ekipa, ki jo v dosedanji diskografiji NSL zastopa B. Šinigoj.

Zasedba NSL je torej lani decembra (2024) izdala svojo novo, zdaj že 4. ploščo, album. Izbor predstavljenih samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb F. Schuberta in njegovih sodobnikov pa predstavlja svojevrsten poklon skladateljevi umetnosti. Za konec pa še citat B. Šinigoja, tega neutrudnega glasbenika in filozofa: »Samospev najintimneje izrazi lepoto Schubertove (romantične) glasbe in je tisti romantični vzgib, ki lahko vsakogar nagovori in povzdigne dušo. V njem Schubertova umetnost doseže poseben izraz.«