Piše: Jana Hartman Krajnc

Draga Danica,

naj ti napišem nekaj mojih pogledov na pesniško zbirko, ki si mi jo podarila. Prebrala sem jo in ne samo enkrat. Nekatere pesmi so potrebne večkratnega poglobljenega branja.

Tvoje pesmi niso običajne. Vse so razmišljujoče, globoko čuteče. Tvoj svet je miselni. Resničnost preoblikuješ v svoj pogled. Še to mi je všeč, da so pesmi kratke, brez nepotrebne navlake, izčiščene. Tudi tebe privlačuje narava pa naj bo v tem ali onem letnem času. Pa ne taka, kot jo vidimo, ti jo v sebi predelaš. Navdihne te, da napišeš pesem polno metafor in drugih pesniških figur.

Kako lepo v pesmi JESEN ta letni čas poosebljaš in nagovarjaš. (Potem nekoč se utrudiš,/ odvržeš barvita oblačila/ in se pripraviš na daljši počitek./ Da boš lahko spet zaživela/ v svoji dvoličnosti.) Sploh je ta pesem čudovita. V bistvu je alegorija, da si Jesen predstavljaš kot dobro, radodarno ženo, umetnico, slikarko, ki se z drugo osebo, Poletjem, dogovarja, da še prehitro ne odide.

Naj omenim še po odličnem prikazu pesem MEGLA, ki je pojedla griče in travnike, ki je posvojila griče in drevesa in pesniški subjekt se potopi v mehkobo skrivnosti.

Prav umetniška pesem je JUTRO. Lepe ljubezenske sanje, ki prikažejo vse, kar daje čutna ljubezen, se ob prihodu svetlobe razblinijo in jutro sramežljivo zardeva. Lahko bi še in še analizirala tvoje pesmi, ker vsaka zelo subtilna in večplastna. Samo poglobiti se moraš vanjo.

Meni je na primer zelo blizu pesem POMARANČE. Čutim s tabo, kaj ti pomeni oranžna barva in spomnim se tega, kar poveš v zadnji kitici. Nekoč so nam bile pomaranče skoraj nedosegljive. Ko smo za božič dobili vsi skupaj nekaj pomaranč, jo je tisti, ki je vzel pomarančo, razdelil na krhlje in je vsak dobil le enega ali mogoče dva. To je bil najslajši okus./ Žal,/ preredko dosegljiv.

Druga pesem, ki se me je zelo dotaknila, je pesem ZANKE. To sem si izbrala zato, ker sem v življenju veliko prepletla. In ti te zanke primerjaš z zankami v življenju. Da, naše življenje je polno, prepolno znak in moraš biti presneto previden, da se ne ujameš vanje.

Za moje sedanje stanje, ko se mi podira svet ob »izgubi« vnukov, pa ne morem mimo pesmi POMIRITEV. Naj ostanejo spomini sladki,/ blagodejni / za srce / kot nežno lahek / poljub v življenje. Da, tudi moji spomini potrebujejo dosti dežja.

Omenila sem samo nekaj pesmi, pa bi lahko o vsaki kaj napisala. Vse svoje pesmi si čudovito zajela v kratek naslov ČAS, ki vse, prav vse obsega. In z razmišljanjem o času si knjigo končala. Da, dobra je tvoja zadnja pesem, čista kot bister potoček. Nekdo razmišlja o času tako, drugi drugače. Škoda, da nisi na začetek dala pesmi, ki si mi jo napisala v posvetilu. Ne vem, če je že kdo prišel do takega zaključka kot ti.

Moti me samo to, da so pesmi bolj nametane in bi bile lahko malo bolj sistematsko urejene. Oprosti za to mojo pripombo.

Draga Danica, hvala za tvojo pesniško zbirko, ki je tudi oblikovno zelo lepa. Ponosna moraš biti na to svojo knjigo. Lahko rečem, da je vsaka pesem v tej knjižici dobra tematsko in slogovno.

Lepo te pozdravlja tvoja prijateljica

Jana