DUA HARPIANO v Kulturnem domu »Franca Bernika« v Domžalah

Recenzija koncerta: Franc Križnar

Harfistka URŠKA KRIŽNIK ZUPAN in pianist MIHA NAGODE

Koncertni list

Na inavguralnem koncertu predstavitve novega inštrumenta-harfe italijanske znamke (Victor) Salvi harfistke sta se v veliki alias Tomčevi dvorani Kulturnega doma »Franca Bernika« v Domžalah (23. nov.) predstavila harfistka Urška Križnik Zupan in pianist Miha Nagode v Duu Harpiano in s sporedom prirejenih in izvirnih del za tole res inovativno zasedbo s skupnim naslovom Souvenir/Spominek.

Harfistko Križnik Zupanovo poznamo kot solistko osrednjega državnega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in pedagoginjo, sicer kot solistko in ustanoviteljico ter prvo med štirimi enakimi še enega edinstvenega ansambla štirih harf-SIH4RPS. Čeprav se je že doslej pojavila s kakšnim aranžmajem, priredbo pa je tokrat v seriji kar devetih izvirnih in prirejenih del, sama prispevala za res redko zasedbo harfe in klavirja troje del. Njen pianistični partner M. Nagode pa še eno. Pianist Nagode prihaja kot pedagog in iskani (klavirski) korepetitor z domačega, domžalskega konca, iz GŠ Domžale. Dvoje del repertoarja je bilo izvirnih, preostali predstavljeni spored pa je bil izpod peres tujih skladateljev in prirejevalcev. Med njimi pa smo slišali še slovensko noviteto. To pomeni, da je bil omenjeni uro in četrt trajajoči recital vrhunske in nenavadne komorne glasbe popoln glede vseh kriterijev.

Začetek

Umetnika sta pričela recital s priredbo U. Križnik Zupanove enega od stavkov-Sonatine Bachove kantate Gottes Zeit ist die allerbeste Zeit, BWV106, »Actus tragicus.« Potem, ko smo se po prvih taktih navadili nevsakdanjega zvoka kombinacije kar dveh strunskih glasbil, enega kot drugega bolj individualnega in solističnega, zdaj pa oba združena v samo eno tonsko, zvočno podobo, smo obenem obema vrhunskima umetnikoma in zdaj združenima, že lahko verjeli tudi v tole, novo poslanstvo. Izvirnik slovitega baročnega glasbenega prvaka Johanna Sebastiana Bacha se je v sicer kratkosapnem uvodu izkazal za ravno pravšnjo introdukcijo. Pianist M. Nagode je priredil orgelski part v klavirskega v delu francosko ameriškega harfista in skladatelja Marcela Georgesa Luciena Grandjanyja Ariji v klasičnem slogu. Interpretacijska simbioza obeh izvajalcev se je nadaljevala. Skoraj bi lahko zapisal, da je kulminirala v edinem izvedenem cikličnem delu skladateljev W. A. Mozarta in E. Griega. Šlo je za znamenito 3-stavčno klavirsko Sonato št. 16 v C-duru, K. 545, imenovano tudi Sonata facile/… lahkotna ali tudi Sonata semplice/… enostvna; kar pa ni niti v izvirniku in še manj, tokrat spet v priredbi Križnikove Zupanove. Tudi to delo je nudilo obema izvajalcema nemalo pasti v že sicer prosojnem Mozartovem izvirniki, zdaj pa ga je še dodatno začinila prirejevalka tega dela v dodani harfi, ki nadgrajuje klavirski izvirnik. Slišali smo tudi pomenljivo in zahtevno kadenco solistične harfe. Za predstavitev aktualne Beethovnove glasbe sta umetnika izbrala priredbo pesmi, samospeva Adeleide, op. 46. Za njuno zasedbo jo je priredil valižanski harfist in skladatelj John (Pencerdd Gwalia) Thomas. Tudi oba naša izvajalca sta obdržala izvirni in prirejeni različici trdnosti ali zasidranosti klavirja v spregi z glasom. Tako je to delo zazvenelo kot že v izvirniku za klavir in glas, zdaj še za klavir in harfo. Prirejevalka dela za harfo in klavir U. Križnik Zupan se je izkazala še enkrat. Tokrat je priredila še Elegijo, FP 175 za dva klavirja Francisa Poulenca. V tej priredbi je bila soavtorica in v soigri med harfo in klavirjem še vedno radoživa, zdaj že moderna, da ne rečem konkretna; tudi oba izvajalca.

Še kako prav je to prišlo pred edino slovensko skladba na tem večeru z naslovom Zgodba o Piranu in Tizbi za harfo in klavir, op. 33 naše skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk. Njeno krstno izvedbo je pospremila tudi avtorica in s tem nekako obema izvajalcem pritrdila v njunem vztrajanju v tej praviloma in večinoma prirejeni glasbi za harfo in klavir. Ta govorica je v konkretni glasbi še pritajena, boj iskajujoča kot pa pripovedujoča. Pa vendarle gre za neke vrste prvo tovrstno in slovensko glasbo. Te zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo obeh navedenih izvajalcev zanjo.

S skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk

Delo Argentinca Astorja Piazzolle Milonga del Angel/Angelska milonga je za harfo in klavir priredila švicarska pianistka in skladateljica Praxedis Genevieve Hug. Razen argentinske posebnosti in predstavitve tanga delo skoraj nima kakšne posebne vrednosti; če odmislimo vse tisto, kar smo o tangu kot plesu že slišali in doživeli?

Še eno delo tega večera harfno-klavirskega para U. Križnik Zupan-M. Nagode je bilo poleg že omenjene krstne izvedbe, izvirno za zasedbo harfe in klavirja. Gre za Souvenir du Nord/Spomin s severa v avtorstvu že omenjenega Angleža oz. Valižana J. Thomasa. Tako kot zaključni bis, je tudi to delo več kot suvereno zaključilo omenjeni recital. Kljub rariteti zasedbe, skoraj malo znanim skladbam in priredbam pa je zaradi prav izjemnega poustvarjalnega naboja obeh izvajalcev, omenjeni recital v polno zasedeni veliki domžalski koncertni dvorani, doživel velik uspeh. Po dosežkih obeh umetnikov, vsakega posebej in obeh skupaj pa smemo in želimo napovedati njuno ponovno vrnitev na slovenske in tuje glasbene odre.

Finale

Kot sta zapisala oba izvajalca v (po)vabilo na tale njun koncert: »Duo harfe in klavirja je izjemno redka in nenavadna zasedba, ki poslušalcu ponuja edinstveno zvočno izkušnjo. Čeprav oba inštrumenta temeljita na strunah, sta njuna igralska tehnika in zvočna barva popolnoma različni – harfa očara z eteričnimi in mehkimi toni, medtem ko klavir prinaša moč, globoko in ritmično strukturo. Prav ta kontrast med dvema različnima zvočnima svetovoma se prepleta v harmonično igro barv, ki bogati z nepričakovanimi odtenki.«

Uredništvo KMCS

Uredništvo KMCS KULTURNI MEDIJSKI CENTER SLOVENIJA je multimedijski spletni center na katerem so priključena različna omrežja, ki poročajo o umetnosti, kulturi in povezanosti teh z ostalimi družbenimi področji. Predvsem nas zanima vpliv umetnosti in kulture na družbo, podjetništvo in vse okoli nas. Kulturni medijski center bo rasel s številom uporabnikov in številom ustvarjalcev medijskih vsebin.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.