Nadaljevanje jubilejne 35. edicije tradicionalnega festivala Musica aeterna – Neminljiva glasba v Mekinjah-Kamniku

Piše: Franc Križnar

Naslovnica programa

Kamniški glasbeni ciklus petih (napovedanih) koncertov Musica aeterna – Neminljiva glasba se nadaljuje. Tokrat (8. nov. 2026) so pod »blagovno znamko« Tria FlaViOr Barocco nastopili flavtistka Karolina Šantl Zupan, violinist Vasilij Meljnikov in organist Mario Perestegi. Odveč je seveda treba spominjati na to, da je šlo v tem primeru razen ene same samcate skladbe z repertoarja baročne glasbe. Pod okriljem mekinjske župnijske cerkve, pod oboki izjemno lepega (baročnega) oltarja in na odličnem orgelskem inštrumentu je tako izzvenela glasba J. S. Bacha, D. Buxtehudeja, J. M. Leclaira, G. Tartinija, Norvežana-Danca – edinega modernista J. S. Svendsena, A.Vivaldija in kot dodatek še G. R. Caccinija.

Flavtistka Karolina Šantl Zupan

Violinist Vasilij Meljnikov

Organist Mario Perestegi

Najprej se je vsa trojica predstavila v triu v priredbi 3-stavčnega Koncerta v d-molu za violino in flavto (orig. z oboo), BWV 1060. Slišali smo prva dva stavka (Allego in Adagio). In takoj so bili na mekinjskem koru vsi trije »in medias res.« Od organista smo pričakovali njegovo soigro v ozadju (basso continuo), od obeh solistov pa gibko in črno-belo obarvano kantileno; zdaj enega, zdaj drugega, nemalokrat pa kar obeh oz. vseh treh. Polna zvočnost bogate baročne glasbe pa je že takoj podčrtala vse njene elemente kontrastiranja v vseh baročnih izvedbenih parametrih. S polnim orgelskim plenom ali kar polnimi orgelskimi pljuči je nato odigral izvrstni hrvaški organist M. Perestegi Buxtehudejev Preludij, BuxWV 137. Še vedno smo bili na nemških baročnih glasbenih tleh, zdaj seveda v vsej polni igri povsem orgelskih kontrastov med manuali in pedali. V enem od redkih in v celoti ciklično predstavljenih delih se je nato odlična flavtistka K. Š. Zupan razigrala v 4-stavčni (priredbi za orgelsko spremljavo) v Leclairovi Sonati, op. 9, št. 7: Andante, Allegro, Aria in Giga. Njen poln ton, še vedno baročno niansiran pa je samo še utrjeval napetostni lok celotnega baročnega glasbenega večera. In že spet smo bili pri (celotnem) baročnem inštrumentalnem Triu. Vsi trije so se spet združili v Tartinijevi Sonati v D-duru za violino, favto in basso continuo-orgle; organist spet umaknjen v svoje varno spremljevalno območje, v ospredju pa seveda še vedno decentno, skromno ali kar asketsko spremljavo: muzika, ki je ustvarjalno in poustvarjalno še vedno napenjala (baročni glasbeni) lok. Sledila je kratka cezura baroka, saj sta odlični ruski violinist (že dolgo prisoten v našem glasbenem prostoru) V. Meljnikov in organist M. Peresetgi odigrala odlično Romanco, op. 26 za violino in orgle Norvežana-Danca Svendsena. Kot estetika tovrstne romantike dopušča zdaj že z dinamičnim kančkom ravnovesja med violino in orglami pa še vedno na decidnem mestu romantične glasbene estetike. Baročni pleno pa je trio sklenil s priredbo Vivaldijevega 3-stavčnega Koncerta v a-molu za flavto, violino in basso continuo (Allegro, Larghetto, Allegro). Navdušeno občinstvo je vsem trem umetnikom, ki so nastopili na koru, priploskalo še dodatek, eno od priredb Italijana Caccinija in njegovo Ave Mario.

Zaključni poklon

V tem sklopu petih koncertov jubilejne 35. sezone kamniške Musica aeterna se bosta do konca leta zvrstila še dva koncerta: 24. 11. in 9. 12.; tako, da bo letošnja bera, ki jo pripravlja in organizira kamniški Zavod Art hoc več kot polna. Pa še uspešna in (glasbeno) dramaturško zaokrožena; s poudarkom na Kamniku in njegovi okolici (cerkve in kapele na celotnem prostoru) ter vzporedno z nenehnim ustvarjalnim evropskim prostorom. Pa tudi tokratno srečanje z omenjenim inštrumentalnim triom (saj je od vsega sedmih predstavljenih del odigral kar štiri glasbene opuse), je bilo mnogo več kot zgolj formalno srečanje s še eno našo (baročno) zasedbo.