POEMA TEDNA
AVENIJA SANJ
Leta so odšla
in nebo se zapira,
prihaja konec sveta,
saj vulkan bo oživel
Pravijo ljudje,
da nas vrag pohujšuje,
ljubezen in svet,
vse bo odšlo v odprto zemljo.
Zapri oči draga,
zdaj prihaja tisti čas,
ko svet gori,
naj sliši sever
kaj zdaj jug kriči.
Sanjal sem nekoč,
da letel sem v vesolje
in vso lepoto sveta
sem videl brez mej.
Tam daleč nekje,
so odprla se vrata
in v soju luči stala si tam,
brez solza.
Nekje bila je noč,
drugje se prebujal je dan,
samo tam na koncu sveta,
je stala avenija sanj.
Prosil te bom,
pojdi z menoj,
sam si tja ne upam,
ker nisem heroj.
Izbral in kupil,
nama bom sanje,
takšne,ki ne bolijo,
ne skelijo,
ne morijo in ne dušijo
in ti boš z menoj delila tisti dan,
saj ljubil te bom v aveniji sanj.
Foto: Milan Petrovič (osebni arhiv)