POEMA TEDNA

AVENIJA SANJ

Leta so odšla

in nebo se zapira,

prihaja konec sveta,

saj vulkan bo oživel

Pravijo ljudje,

da nas vrag pohujšuje,

ljubezen in svet,

vse bo odšlo v odprto zemljo.

Zapri oči draga,

zdaj prihaja tisti čas,

ko svet gori,

naj sliši sever

kaj zdaj jug kriči.

Sanjal sem nekoč,

da letel sem v vesolje

in vso lepoto sveta

sem videl brez mej.

Tam daleč nekje,

so odprla se vrata

in v soju luči stala si tam,

brez solza.

Nekje bila je noč,

drugje se prebujal je dan,

samo tam na koncu sveta,

je stala avenija sanj.

Prosil te bom,

pojdi z menoj,

sam si tja ne upam,

ker nisem heroj.

Izbral in kupil,

nama bom sanje,

takšne,ki ne bolijo,

ne skelijo,

ne morijo in ne dušijo

in ti boš z menoj delila tisti dan,

saj ljubil te bom v aveniji sanj.

Foto: Milan Petrovič (osebni arhiv)