Čudeži pri Mariji Snežni

Piše: Marija Švanjcer

ČUDEŽI PRI MARIJI SNEŽNI

Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo (knjižna zbirka Fronier 083) je izdal knjigo Čudeži pri Mariji Snežni. Urednik Dušan Hedl si jo je zamislil kot celoto spominskih zapisov, pesmi in krajše proze.

Cudezi-naslovnica (1)

Naslovnica knjige Čudeži pri Mariji Snežni (Frontier 083), slike na naslovnici: Jože Gopurn (https://www.facebook.com/umetniskeslike.jozegopurn), oblikovanje naslovnice PDesign

Dušan Hedl v spominski prozi Popotovanje od Trat do čudeža piše o svojem otroštvu in mladeniških letih, iskanju samega sebe in doživljanju prostora od Trat do Šentilja. Spominja se začetkov svoje glasbenega udejstvovanja, družbenokritičnega panka, s katerim je v Mariboru sčasoma premikal meje, ne da bi se tega tedaj zavedal. V objavljenih pesmi po pankovsko kriči proti prekletemu in noremu svetu.

dhedl-ovitek-tisk2

Dušan Hedl, Pop Art Slovenia (2015)

Zlatko Zajc verjame, da je bila sprava dosežena kmalu po vojni, ko so se preživeli predajali čutni strasti in vsemu tistemu, za kar jih je oropala vojna. Sam je bil potomec priseljencev. Njegovi domači niso hodili v cerkev k Mariji Snežni. Trate so v njem zapustile globoko sled, v sebi je ohranjal rajske kraje nežnega otroštva. Za vedno edini in pravi dom je tam, kjer ni več doma. V objavljenih pesmih (Zlatko Zajc je sin pesnika Daneta Zajca) izraža žalost, ki se iznenada priplazi, beli mraz boli, pod kožo je občutek perutnic in velika moč. V verze se je odela narava, v njeno razkošje vdirajo tudi drobci tedanjega razklanega časa.

Zlatko-Zajc (1)

Zlatko Zajc, Foto: Osebni arhiv

Tone Kuntner omeni pesnike, ko so se ga dotaknili, potem pa se je začel z lastno poezijo izpovedovati tudi sam. Prepričan je, da je v slovenskem jeziku, v milem, srčnem in svojem, mogoče izpovedati najbolj subtilna, najlepša in najbolj trpka doživetja življenja. V objavljenih pesmih se nostalgično spominja domačega kraja in se vprašuje o svojem bivanju.

Tone-Kuntner (2)

Tone Kuntner, Foto: osebni arhiv

Niko Grafenauer omeni knjigo Draga Jančarja Smrt pri Mariji Snežni, v kateri je zbranih šest novel, naslov ima po prvi med njimi. V njej pisatelj prikazuje žalostni konec ruskega zdravnika in oficirja carske vojske Vladimirja Semjonova. Grafenauer meni, da novela govori o sleherniku, ki ne beži pred boljševiki, temveč pred samim sabo.

Niko-Grafenauer (1)

Niko Grafenauer: Foto: osebni arhiv

Tone Pivec prikaže povojni spopad Matjaževe vojske s komunisti. Ta vojska je bila ustanovljena v Salzburgu, svoj vpliv je skušala razširiti v naše kraje. Kaznovala naj bi domače komuniste in se pripravljala na morebitno spremembo oblasti, ker ob prvih volitvah to ni uspelo. V sklepnem spopadu so predstavniki oblasti rešili petletno deklico, rejenko v hiši privržencev Matjaževe vojske. Vse druge so pobili in hišo zažgali.

Tone-Pivec (1)

Tone Pivec, osebni arhiv

Karel Geržan piše o Stanku Majcnu, navaja tiste, ki so ga v preteklosti že vrednotili, in ga ima za pisatelja, ki je izhajal iz konkretne zemeljske stvarnosti, predvsem tiste, ki je zaznamovana z bolečino in trpljenjem.

Tone Partljič pojasni zemljepisni vidik Slovenskih goric in prouči njihovo literarno bero. Dotakne se tudi lastnega ustvarjalnega opusa in okoliščin, v katerih je nastajal. Partljič je imel težave s tedanjo politično oblastjo. Njegov film Vdovstvo Karoline Žašler so nekateri uvrščali med tako imenovani črni val, film pa po štirih desetletjih še vedno predvajajo in še vedno ima veliko občinstva. Glede literarnega oživljanja usode boljševiškega zdravnika omeni precejšnjo pesniško svobodo in neujemanje z resničnimi dogodki. Pisec poudari, da zaselka Marija Snežna sploh ni, je le ime cerkve. V tretji osebi ednine je napisana Partljičeva novela Literarno opazovanje življenja, v umetniško besedo ujet spomin na životarjenje vaškega učitelja, opazovalca življenja in načrtovanja velikega romana o življenju vaščanov.

Tone Partljic_ - Avtor: Andrej Petelins_ek

Tone Partljič: Foto: osebni arhiv

Na Bojana Tomažiča so pisatelji in drugi umetniki iz njegovega kraja napravili vtis kot osebnosti, dobre in slabe, pač takšne, kakršni so vsi ljudje. Kot panker je začutil nore življenjske teme – veselje, druženje, pogum svobodo in svet po lastni podobi. Takšne občutenje izražajo tudi njegove pesmi, ki so objavljene v knjigi.

Bojan-Tomazic (1)

Bojan Tomažič, Foto: osebni arhiv

M. S. je simbol

V knjigi Čudeži pri Mariji Snežni je zanimivo posebno dialoško razmerje med pisci. Ocenjujejo ravnanje, življenjski slog in politično prepričanje drug drugega. Zgražajo se na primer nad obnašanjem v alkoholni omami, dvomijo o resnicoljubnosti glede dogodkov pri Mariji Snežni, ne marajo pretiravanja in patosa pri izkazovanju domoljubja.

Marija Švanjcer

Vsebina:

Popotovanje od Trat do čudeža – Dušan Hedl

Trate, Trat, Tratam, Trate, pri Tratah, s Tratami – Zlatko Zajc

Slovenjegoriške bregače – Tone Kuntner

Srečanje pri Mariji Snežni – Niko Grafenauer

Matjaževa vojska – Tone Pivec

Stanko Majcen (1888–1970) – Doc. dr. Karel Gržan

Povestice – Stanko Majcen

Literarni mit »Marija Snežna« – Tone Partljič

Literarno opazovanje življenja – Tone Partljič

Mi s Trat, iz Cmureka, Velke, Rožengrunta, Sladkega Vrha, Vranjega Vrha, Selnice, Šomata in Svečan – Bojan Tomažič

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s