Mario Marzidovšek, spregledana knjiga na trgu

Piše: Marija Švajncer

Mario Marzidovšek – Kulturni center Maribor (zbirjka Frontier 081)

Dušan Hedl se spominja Maria Marzidovška

Dušan Hedl je avtor knjige z naslovom Mario Marzidovšek, spominskega besedila, v katerem avtor oživlja ustvarjalno življenje Maria Marzidovška (1961-2011), umetnika na več področjih, in sicer: eksperimentalnega glasbenika, likovnega in intermedijskega ustvarjalca, performerja in skladatelja avantgardne glasbe. Hedl je zgodbo napisal kot spomin na osebna srečanja z njim ter hkrati kot prikaz Marzidovškovega opusa in njegovega vpliva na tedanjo generacijo. Pisec ga umešča v širši družbeni prostor, premišljuje o tedanji kulturni politiki ter primerja položaj svobodnega umetnika v socializmu z možnostmi samozaposlenih v kulturi v današnjem času. Ne gre za poenostavljeno kritičnost do prejšnjega sistema, prav nasprotno, kulturna politika v samostojni slovenski državi, njeni obliki kapitalizma in domnevni demokraciji, v katerih je po Hedlovem mnenju veliko laži, je namreč v marsičem zatrla osebne in podjetne pobude, individualno odgovornost in neodvisnost na umetniškem trgu. Vse to je na svoji koži v zadnjem obdobju ustvarjalno plodovitega življenja občutil tudi Marzidovšek.

MARIO MARZ knjiga naslovnica

Naslovnica knjige MARIO MARZIDOVŠEK (arhiv Kulturni center Maribor)

V svojem času si je prizadeval, da bi spremenil štajersko »underground sceno«. Njegov vpliv na enako misleče, ki so bili tako kot on zaverovani v svoje projekte, je bil velik. Ukvarjal se je s slikarstvom, vizualizacijo in grafiko, izdeloval je domiselne in izvirne odrsko scenske plakate ter sveže učinkoval s stripovskimi in grafičnimi upodobitvami. Slogovno se je gibal med dadaizmom, kubizmom, avantgardo in črno-belim popartom. Vrhunec Marzidovškovega umetniškega snovanja se je zgodil sredi osemdesetih let 20. stoletja – tedaj si je pridobil veljavo najbolj znanega eksperimentalnega glasbenika v Jugoslaviji in celo širše.

Stajerski_procevalec_str1

Naslovnica fanzina (arhiv Kulturnega centra Maribor)

Umetnikova osebnostna podoba pa je bila tragična: to, da ga je oče zavračal in se popolnoma odmaknil od njega, ga je zaznamovalo za vse življenje. Tudi intimno ni imel sreče, saj mu je zakon kaj kmalu propadel. V tujini, kamor se je odpravil, ni mogel zaživeti umetniško celovito in odmevno. Iz pričevanja njegove matere, ki je dodano na koncu knjige, je mogoče izvedeti, da je bil že kot otrok nadvse ustvarjalen, vendar tudi nekoliko poseben in drugačen. Danes bi njegovo obnašanje, na primer sprehajanje po razredu in neprilagodljivost, obravnavali bolj resno in strokovno ter mu skušali pomagali. Vprašanje je, ali se je njegova duševna motnja (posebna oblika preganjavice) pojavila šele v zrelih letih in zaradi življenjskih razočaranj in porazov, ali pa se je zasnova zanjo porajala že v zgodnjem otroštvu. Kar zadeva njegovo paranoidno obnašanje, je čisto mogoče, da mu je služba državne varnosti res prisluškovala, obstaja pa tudi možnost, da si je vse skupaj samo domišljal. Tako marsikaj ostaja skrito.

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=virtualni_dialog_steyer

Na koncu se je popolnoma zapustil, ni mu bilo več do urejenega življenja, za golo preživetje je delal pri kmetih. Umrl je v skrivnostnih in nepojasnjenih okoliščinah, ves ranjen in v modricah – morda je res padel s senika in ni šlo za samomor, kot je trdila njegova mati. Da bi ga kdo namerno poškodoval in mu stregel po življenju, baje ni bilo verjetno, saj je bil pošten človek ter kljub odločitvi za svobodno življenje in vdajanju alkoholu med ljudmi še vedno spoštovan.2017-12-31

Plakat za koncert, ki ga je organiziral leta 1984 (arhiv Kulturnega centra Maribor)

Ustvarjalec, za katerim je ostal obsežen umetniški opus, je bil izpovedno pred svojim časom. Dušan Hedl meni, da bo zaradi inovativnega in kakovostnega opusa slej ko prej postal tudi predmet obravnave v izobraževalnih ustanovah. Njegovo življenjsko zgodbo je oživil vsebinsko in slogovno zanimivo in bralno, povezal je individualno usodo in splošna spoznanja ter Slovencem pokazal ogledalo, v katerem je mogoče videti, kako mačehovsko ravnajo s svojimi nadarjenimi in nadebudnimi umetniki.

linki

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=monofonika_marzidovsek_ultimative

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=monofonika_marzidovsek_ultimative#monofonika_ex-yu-elek-1

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=monofonika_marzidovsek_ultimative#monofonika_ex-yu-elek-2

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s