Odmevi Soške fronte v aktualni in sodobni slovenski avtorski glasbi

Piše: Franc Križnar

Nova tetralogija plošč, knjige in not skladatelja, pedagoga, esejista in pianista dr. Mitje Reichenberga

1.DEL
Soška fronta (cedejka, Kulturni center Maribor, zbirka Classica Slovenica, 2017; 9,00 €) 

Soška fronta pomeni stransko fronto1 v 1. svetovni vojni2 in predstavlja del avstrijsko italijanske fronte, večinoma na bregovih Soče. Po italijanski napovedi vojne 23. maja 1915 so Italijani želeli prodreti prek avstrijske meje do ljubljanskih vrat v smeri proti Dunaju. Avstro ogrski vojaški voditelji so se po začetnih razmišljanjih o umiku za Ljubljano odločili za obrambo na utrjeni fronti, naslonjeni na reko Sočo. Boji so kmalu postali izčrpavajoče bojevanje. Že v prvem letu štiri italijanske ofenzive niso dosegle zaželenega učinka. Šibkejša avstro ogrska V. armada pod poveljstvom Svetozarja Borojevića von Bojna (1856-1920) je organizirala uspešno obrambo na utrjenih položajih. Soška fronta je bila največja vojaška operacija, kar jih je v zgodovini potekalo na slovenskem ozemlju in nasploh največja operacija v gorskem svetu. Na fronti so se zelo izkazali tudi slovenski polki:3 še dodatno jih je spodbujala zavest, da branijo domača tla, saj so bile v grobem znane obljube antante4 Italiji.

 SL-1

Mitja Reichenberg, Soška fronta, naslovnica CD-ja

Mitja Reichenberg je ta svoj projekt imenoval avdio zgodba »Soška fronta.« Ker se je Soška fronta dogajala v letih 1915-17, ne sovpada toliko s samim pričetkom (prve svetovne) vojne, temveč toliko bolj s samim jedrom tega krvavega zgodovinskega dejstva. Ideja te avdio zgodbe pa je, da prek glasbe spregovori o tem, kar je najpomembnejše: živeti in živeti v miru. V predstavljenem projektu gre za 12-delni avdio5 projekt (tape music/glasba s traku), preko katerega se podajo glasbena premišljevanja o samem poteku in razvoju dogodkov Soške fronte. Glasba sama ni zasnovana kot militantna, niti tragično dramska ali patetično zgodovinska, temveč bolj kot to premišljena in kontemplativna6 avdio izkušnja in zgodba, ki z abstraktniimi in konkretnimi zvočnimi elementi zaokroža zgodbo, končano ob 100-letnici ene največjih frontalnih linij, ki so potekale po ozemlju sedanje slovenske države.

SL-5

Mitja Reichenberg, Foto: Franc Križnar

Kot opomin 1. svetovne vojne, katere 100-letnico smo obeležili v letu 2014, je potrebno brez dvoma opozoriti na Soško fronto, del bojišča med italijansko in avstro ogrsko vojsko, ki je potekalo od Rombona (Veliki Vrh, severno od Bovca) pa vse do Tržaškega zaliva. Dolžina te celotne fronte je bila nad 90 km, predstavlja pa največji spopad na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva ter nasploh največji spopad na slovenskem ozemlju. V dvanajstih Soških bitkah je umrlo na tisoče slovenskih vojakov, njen edini pozitivni vidik pa je morda dejstvo, da je predstavljala preprečitev italijanskega prodiranja še globlje v notranjost slovenskega ozemlja. Zagotovo lahko trdimo, da je imela Soška fronta velik pomen med velikimi bitkami 1. svetovne vojne. Ne le, da je trajala dve leti, za seboj je pustila mnoga življenja nekje daleč v hribih – in to na eni, kakor na drugi strani. Kot del celotne italijanske fronte, dolge 600 km od tromeje med Švico, Italijo in Avstro Ogrsko, ob reki Soči vse do Jadrana, je predstavljala enega najtežjih terensko zaznamovanih bojišč. Narava se je kmalu izkazala kot največji sovražnik vojakov na obeh straneh. Pri proučevanju gradiva in mnogih pogovorih smo spoznali, da pravzaprav na Slovenskem ni družine, ki bi ne imela v svoji rodbini nekoga, ki bi ne bil tako ali drugače vpleten v bitke 1. svetovne vojne. Slovenci smo imeli sicer svojce večinoma na vzhodni fronti (Prusija in Galicija) in na balkanskih bojiščih (Srbija in Črna gora), množično pa na italijanski Soški in Tirolski fronti.

Ob Soči so se pričeli prvi boji že zvečer, 23. maja 1915. Italijani so imeli dve armadi – ena je bila postavljena od Kanina do Ločnika, sestavljena pa je bila iz 122 bataljonov7 pehote, 33 eskadronov8 konjenice in 35 baterij9 topov. Avstro ogrska vojska se je tedaj brez boja umaknila na črto Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Devin. Tam je čakala okrepitve. Vseh 12 (soških) glasbenih slik M. Reichenberga ima zato programske naslove, saj gre za programsko glasbo,10 polno vseh teh dogodkov:

1. Soška bitka/Prolog – Tolmin (23. jun.-7. jul. 1915): italijanska vojska je želela zavzeti tolminsko in goriško mostišče ter zahodni rob Kraške planote; odločili so se za udar proti Doberdobski planoti, toda na koncu so le s težavo osvojili vznožje planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu. Delo prične z gromom in peklom granat in topov ter šumenjem vode (reke Soče), vmes pa se oglasi (godalni) orkester, ki v počasnem tempu in otožnem, molovskem napevu razvleče celoten stavek v ponovno in začetno ponovitev samega začetka (vodnega in gromovskega ropota) v neke vrste tridelno pesemsko obliko. Glasba je glede na (ne)navedene izvajalce sintetična?

2. Soška bitka/Vojska (18. jun.-10. avg. 1915): smer pohoda je bilo goriško mostišče na Krasu, italijanski vojaki so večinoma napadali neuspešno, le nad Kobaridom jim je uspelo osvojiti Batognico in poriniti nasprotno vojsko na rezervno obrambno črto. Sintetika posnetka se iz 1. st. nadaljuje. Onomatopoija pa daje tokrat prednost sodobnemu žvižganju krogel mimo glav. Prvič se oglasijo človeški glasovi brez znanega ali poznanega besedila. Če so bila godala v prvem stavku razvlečena v dolgih tonih in so jim bili kontrapunkt posamični ropoti, so zdaj glavni melodični element vskoki ali siki godal. Tudi tu se v zadnjem delu pojavi ponovitev prvega dela, vse skupaj pa deluje v neke vrste enoviti tematiki.

3. Soška bitka/Spopad (18. okt. -4.nov. 1915): gre za skupino neuspešnih italijanskih napadov, ki so zavzemali mostišče na Plavah ter goriško mostišče, neuspešno pa je bilo tudi zavzetje Gorice. Orkester z dodanimi ropoti in streljanji (mitraljezi, puškomitraljezi, …) nadaljuje spopad. Govorica orkestra in dodatkov je vedno bolj zaostrena, misteriozna. Nadaljuje pa se tudi samo streljanje …

4. Soška bitka/Čakanje (10. nov.-5. dec. 1915): celotna bitka je bila omejena na odsek Plave-Vrh. Italijani so vključili v boj topništvo in letalstvo ter sistematično rušili Gorico. Zavzeli so le nekaj deset metrov ozemlja – strelske jarke pri Doljah in Zagori, hrbet s cerkvijo med Oslavjem in cesto od Števerjana do Pevme ter prednje jarke pri Podgori. Separirani streli se izmenjujejo z muziko v relativno skromni (sintetični) dinamiki. Na koncu pa se vendarle le-ta razvije v pravo čakanje.

5. Soška bitka/Balada (11.-16. mar. 1916): sestavljena je bila predvsem iz lokalnih krajših napadov, ki so se odvijali kot napadi na cilja Gorica in Tolmin; vsi so bili neuspešni. Po dolgem času nastopi (morda celo prvič?) sama glasba in spet prvič v relativno tekočem in hitrejšem tempu. Opravičena ali neupravičena balada?

6. Soška bitka/Pismo – Doberdob (6. -17. avg. 1916): glavna cilja italijanske vojske sta bila ponovno Gorica in Doberdobska planota. Zavzeli so porušeno Gorico, avstro ogrska vojska se je umaknila na pomožno obrambno črto na levem bregu Soče. Spet se oglasijo tok reke in vokali (glasovi), nadaljuje pa se tudi (sintetična) glasba: med toni in zveni je to zvočnost in valovanje, ki mu tudi v dinamiki ni slišati ne konca in ne kraja.

7. Soška bitka/Jutro (14.-17. sep. 1916): Italijani so potisnili avstro ogrsko vojsko z Mirenskega gradu in z drugih položajev med Lokvico in Opatjim selom. Začne se s čisto pravim ptičjim petjem in jutro nadaljuje ter sklene s podprtimi flavtami. Glasba, ki je konkretna, ni kaj! Počasna pastorala11 pa obvladuje celoten bojni prostor, podprt z menjajočimi se godali.

8. Soška bitka/Gozd (10.-12. okt. 1916): Italijani so potisnili avstro ogrsko vojsko še dlje, kar na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel še vrh Šobra. Od (uvodnega) šumenja (tekoče) vode ali reke pa vse do (prelitih) tolkal, ki se na koncu zlijejo v inštrumemtal z dodatki (spremljajočih) vokalov. V tem stavku se začetni in hitri tempo delno umiri pa spet vrne nazaj v svoje izhodišče: zato zdaj v ospredju inštrumental (glasba) in ponovno (tekoča) voda do finalnega plena.

9. Soška bitka/Gore (31. okt.-4. nov. 1916): italijansko letalstvo je bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Avstro ogrska vojska je obranila Fajtji hrib, vendar so Italijani v treh naskokih prodrli za kar 4 km. Kljub vsemu jim vpad v Trst ni uspel. V tej, ne preveč idilični vsebini bi pri pričakovali vse kaj drugega kot pa zdaj v glasbi sami npr. le veter-glasove, (minimalni) ropot ali bolje njegov odsev-šelest in skoraj ali čisto brez glasbe same?

10. Soška bitka/Alpini (12. maj-5. jun. 1917): Italijani so znova poskusili s prodorom v Trst. Z zasedbo Kuka, Vodic, Svete Gore in Škabrijela, s frontnimi napadi. Iz Gorice pa so se hoteli prebiti v Vipavsko dolino. Bili so neuspešni, avstro ogrska pa je ponovno zavzela črto Flondar-Frnaža-Veršič. Ropot, v katerem prevladujejo marširanje, korakanje in mali ali vojaški boben ter zdaj že s strandardno »spremljavo« vode se na koncu prelije v neke vrste rockovsko, heavy metal slog električno glasbo, kjer prednjačijo električne kitare. To je prava parada slednje muzike.

11. Soška bitka/Soči (17. avg.-15. sep. 1917): to je bila zadnja italijanska ofenziva na Soči – pritisnili so z vso močjo, a jim ni uspelo. Teh 25 dni šteje za najbolj krvav spopad na slovenskih tleh. Voda (dež ali tekoča reka, lahko pa tudi oboje?) je uvodni slišni element tega odseka, predno se spet pojavi (sintetična) elektronska glasba. To malone da traja vse do konca stavka. Ta pa ni več nikakršen rock ali heavy metal, temveč čisto »običajna« elektronika; ves čas podprta z vodo.

12. Soška bitka/Epilog (24.-27. okt. 1917) – imenovana tudi Čudež pri Kobaridu: avstro ogrski vojski so priskočili na pomoč nemški vojaki (načrt zvestoba v orožju), ki jim je poveljeval general Konrad Krafft von Dellmensingen.12 Napad se je pričel ob dveh zjutraj, uporabili pa so bojni plin in topove ter do konca dneva vse od Bovca do Tolmina pognali italijanske vojake v beg. Zaradi tega poraza je morala Italija začasno izstopiti iz vojne, za pomoč pa je zaprosila zaveznike. Fronta se je z njihovo pomočjo ustavila šele na reki Piavi. Zadnje italijanske enote pa so se preko Soče umaknile 28. okt. 1917 ob pol enajsti uri dopoldne. Zadnja Soška bitka je tako končala 885 dni krvavih spopadov na tem sicer tako lepem in mirnem področju. Voda-reka in grmenje kot refleksija bombardiranja in (sintetična) glasba v neke vrste morbidnem13 vzdušju napovedo brezizhoden konec (vojne) in tega čudeža. Ker uvodno grmenje kmalu popusti in se mu (v ozadju) približajo glasovi, je konec z vključitvijo trobil, tolkal, klavirja, … spet živ, orkestrsko hiter in svetal. Ker je to hkrati tudi najdaljši stavek te celotne skladbe (skoraj 11 min.), v njej več kot očitna večdelnost.

Delo zaobjema glede na zadani in izpisani program musique concrete/konkretna glasba.14 Skoraj 70 min. tako oblikovane, izpovedane in sprejete glasbe pa pomeni še enega od mnogovrstnih spomenikov minulim, z dejstvi, odigranimi pred več kot sto leti.

Plošča je bila posneta in miksana v MMusic Studio (Ljubljana, 2017). Avtor glasbe, izvajalec, producent in mastering pa je opravil M. Reichenberg. Oblikovanje je prispeval Peter Dobaj, oblikovanje pa PDesign. Ilustracije-fotografije so iz Pokrajinskega arhiva Maribor oz. iz zbirke le-tega (in razglednic) zdravnika H. Robiča s Soške fronte. Ploščo je v seriji Classica Slovenica oz. Založbe Kulturnega centra Maribor (=Zavod za umetniško produkcijo in založništvo v Mariboru, zanj B. Hedl) podprl pa jo je kot izvršni producent Dušan Hedl; P. Dobaj pa je bil urednik.

1 Prednja bojna črta, bojišče.

2 Velika vojna, 1914-1918.

3 Vojaške formacije.

4 Sporazum, zveza med državami.

5 Tj. slušni.

6 Izhaja iz poglobitve v lastno notranjost, v duhovni svet.

7 Taktična vojaška enota (pehota, oklepne enote, tri do štiri čete, tj. /osnovne/ vojaške enote).

8 Oddelek konjenice , konjeniška taktična enota.

9 Topniški oddelek, osnovna bojna enota pri topništvu.

10 V nasprotju z absolutno glasbo, programsko inspirirajo določene ideje, duševni ali zunanji dogodki, ki večkrat z nekim literarnim delom ali likovno umetnino in zgodovinskim dogodkom dajejo določeni glasbi povsem določen program. Skladatelj jo ustvari z namenom, da je poslušalec ne bo spremljal svojevoljno ali se predajal le tonskim vtisom; zato jo opremi z ustreznim naslovom, ki usmerja poslušalčevo fantazijo.

11 Idilika, povezana z vsemi njenimi pojavnimi vizualnimi, slušnimi in še kakšnimi oblikami.

12 (1862-1953), bojni veteran iz vojn in bitk v Srbiji, Verdunu, Kobaridu in pomladni ofenzivi; soavtor načrta za preboj-Čudež pri Kobaridu.

13 Šibek, slaboten in občutljiv, rahločuten.

14 Gre za glasbo, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta v glasbo kot umetnost.

 

Franc Križnar

franc.kriznar@siol.net

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s