Ob in pred stavko v kulturnem javnem sektorju

Piše: Dušan Hedl

Vse pogostejša so vprašanja v javnosti ali je kulturo potrebno financirati? Ja, čisto takšna brutalna so vprašanja na terenu, med člani političnih strank, med podjetniki, med običajnimi državljani, ki večinoma niso porabniki kulturnih dobrin oz. ne dostopajo do nje kljub načelu najširše dostopnosti kulturnih dobrin. Če gledamo in poslušamo odzive o nefinanciranju kulturnih (ali mogoče „umetniških“) projektov gre za eno samo nereflektirano zahtevo z bojnim klicem „daj dnar“. Podpisani je tudi avtor projektov, ki so bili zavrnjeni z žaljivkami s strani komisije, češ da program preveč polemizira z obstoječo kulturno politiko. Hm… Ja, tako so nas učili, da je prav in koristno za razvoj družbe, če si kritičen…ha… Podpisani se kot soavtor kulturnih programov, ki so bili zavrnjeni, pridružujem bojnemu klicu „DAJ DNAR“. Med odzivi smo lahko opazili tudi nekakšen poziv uspešnim podjetnikom, češ ali bi oni bili uspešni, če ne bi kultura tlakovala in trasirala ugodna tla za rast in razvoj….. Ta je bila najhujša!

Trubar, grafika Slo pop art, 1998, 70 x 100 cm, sitotisk, Foto: Romeo Štrakl

Zato tukaj v razmislek, kot začetna iskrica za razpravo o odnosu med kulturo in podjetništvom. Če bo kdo napisal reakcijo, bomo z veseljem objavili.

Torej za začetek, kaj menite o spodaj navedenih trditvah. Držijo ali ne držijo?

1. Preučevanje podjetništva v kulturi je ključnega pomena za sodobno mednarodno podjetniško učinkovitost nacionalnega prostora ali posamezne države.

2. Bolj kot je učinkovita, samozavedajoča, postavljena z natančnimi cilji, vodena in upravljana kulturna politika države, bolj učinkovito je njeno podjetniško okolje.

3. Kultura organizacije ali organizacijska kultura v kulturnih in umetniških dejavnostih nacionalnih in lokalnih javnih institucij ima direkten vpliv na podjetniško organizacijsko kulturo, ki sta pravzaprav enaki v obeh dejavnostih.

4. Močnejše in številčnejše so javne institucije v kulturi, nižji in manj učinkovit je vstop posameznikov v podjetništvo.

5. Močnejše so javne institucije v kulturi in umetnosti, bolj je družba kolektivistična in manj je vstopov v podjetništvo, saj je podjetništvo iniciativa in aktivnost posameznika.

Torej? Kaj bo?