Legende na turneji na prehodu 60’ih v 70’ta

Prepisal: Srečko Trdina

Govori Boris Polak – Borči (bobni): „Koki in jaz sva leta 1969 potovala z našim kombijem (Ford Transit) iz Švice v Nemčijo. Koki je bil odličen pozavnist, avtomobili in (v tistem obdobju) nemščina pa nista bili njegovi močni točki. Takrat sem bil kadilec in ker so bile cigarete v Švici cenejše sem „švercal“ v Nemčijo dvojno količino od dovoljene. Pripeljala sva do meje in po obveznem: „Bitte fahren Sie rechts ran“ (Prosim zapeljite na desno) je nemški carinik hitro odkril moje krivo delo. Lotil se je natančnejšega pregleda in vljudno, a odločno ukazal Kokiju naj odpre pokrov motorja. To je naš pozavnist tudi storil, pokrov je obstal v zraku in odprl pogled v motorni prostor. Žal (ali pa tudi ne) Koki ni vedel, da mora pokrov podpreti s podporno palico, če želi da ostane v odprtem položaju. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: ko je carinik potisnil glavo v motorni prostor, mu je pokrov motorja – verjetno kar boleče – padel na glavo. Kokiju je bilo strahovito nerodno in v svoji napol nemščini se je poizkušal opravičiti: “Tschuldigung, ich habe gedacht, es steht…“ (oprostite, mislil sem, da stoji). Carinik ga je pogledal od strani in odgovoril: „Dass denkt meine Frau auch!“ (To misli tudi moja žena). Kljub njegovemu smislu za humor sem moral plačati kazen…. „

Članek o nastopu Top Generation – takšnih ni manjkalo skozi celotno kariero

in g. Polak nadaljuje zgode in nezgode beat Generacije: „Februarja 1973 smo imeli mesečni angažma v smučarski vasi Mayrhofen v Avstriji. Tam sta nas obiskala dva znana mariborska pionirja beat glasbe – štajerska legenda Alfi Nipič in (žal že pokojni) Franc Rojs. Zvečer sta bila pri nas v lokalu pred odrom. Lokal so isti večer obiskali med drugimi gosti tudi precej glasni Angleži. Mogoče živi na Otoku razen dobrih rokerjev tudi nekaj gentlemanov, ki pa so v tej skupini očitno manjkali. Ko so popili nekaj alkohola so pričeli vse glasneje razgrajati in nadlegovati goste. To nadlegovanje je prišlo tudi do nas na odru in ker mi tega nismo dovolili, se je vse skupaj končalo v – za nas prvem in zadnjem – pravem gostilniškem pretepu. Hitro smo ugotovili, da so naši „kontrahenti“ v obvladanju borilnih veščin daleč pred nami in kljub pomoči uslužbencev lokala smo potegnili kratko. Ko je prišla na kraj dejanja avstrijska državna oblast v obliki policije, so Angleži pobegnili. Naslednji dan je prišel v Mayrhofen sodnik iz Innsbrucka. Po kratki razpravi v lokalu je angleškim huliganom prepovedal vstop v Avstrijo naslednji dve leti, nas pa je razglasil za nedolžne žrtve. Do konca angažmaja sta bila še 2 dneva, meseca marca nas je čakalo gostovanje v Hotelu Post v Davosu. Po neljubi dogodivščini pretekle noči smo razkačeni spakirali naše imetje v Ford Transit. Alfi in Franc sta se napotila nazaj v Maribor, mi pa smo nemudoma zapustili Mayrhofen v smeri Švice. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na naš cilj, ne vedoč, da nas je novica o pretepu že prehitela. V trenutku, ko sem parkiral pred vhodom v luksuzni hotel, nam je smejoč prišel nasproti direktor in nas – polnih bušk in oboroženih s sončnimi očali – nadvse ljubeznivo pozdravil: „Dobrodošli pri nas v Davosu, za vas sem priskrbel 2 avtobusa Angležev!“ „

Borči Polak pripoveduje naprej: „V Davosu sem spoznal ljubko deklico po imenu Susy, ki je bila nekega večera v lokalu in uživala ob naši glasbi. Pa se je taistega večera znašla v lokalu tudi deklica Lilo, lepotica nad vsemi. Flirt in poglede med mano Lilo je inteligentna Susy opazila še preden se je kaj zgodilo. Maščevanje je bilo takojšnje, kruto in inteligentno. V odmoru mi je natakar priesel listek na oder. Na njem je bilo zapisano kratko sporočilo: „Želim ti sedem otrok, Susy“.“

Top Generation, Garmisch-Partenkirchen 1969, osebni arhiv B.P.

In še zgoda nezgoda na fotografiji: „Zgodba k fotki je prav enostavna. Poleg nas je Muci iz Garmischa (1969). Ko je Koki (pozavnist, ta z brado) enkrat zamenjal Sylvio s Helgo, je bil – logično – ogenj v strehi.

Od tedaj so bile vse njegove, no ja, ljubezni kratkomalo: Muci. Tako je prišlo do Muci Basel, Muci Davos, Muci Frankfurt, Muci Oslo in Muci Garmisch“

Hm….ali si današnji rokerji upajo biti tako preprosto iskreni?