Piše: Tanja Jerebic

Človek je od nekdaj hrepenel za čim daljšo mladostjo in večnim življenjem. Že naši predniki so iskali rešitve v tej smeri, a do danes niso odkrili recepture za čudežni zvarek, ki bi zadostil potrebam večnosti. Ko dolgo koprniš po nečem, se ti želja menda uresniči. Pri spopadanju s kočljivimi izzivi se vedno najde rešitelj, ki napenja strune upanja. Najzgovornejši dokaz v zgodovini je velika noč, ko je odrešenik vstal od mrtvih. Drago ljudstvo, so rekli cerkveni očetje, večnega življenja na zemlji vam ne moremo podariti, vendar s trdno vero v Boga in skromnim ter ponižnim življenjem, boste posmrtno živeli vekomaj. Tako nekako. Upanje umre zadnje, ker človek brez smisla ne zmore živeti; upali so prednamci, upali bodo zanamci, naši kristjani pa upajo v boljše življenje v nebesih že čez dva tisoč let …

V zadnjih desetletjih so se idealoma večnega življenja in mladosti pridružile še druge zapovedi za izboljšanje kvalitete življenja. Če smo pred oznanjevalci vere varni vsaj ateisti, novim odrešiteljem ne more ubežati nihče. Pod pritiskom neoliberalne paradigme nas multinacionalke, marketinški guruji ter ’strokovnjaki’ za zdravo in aktivno življenje zasipajo z novimi in novimi domislicami, kako ubežati smrti, ostati večno zdrav, biti mlad do poslednje ure. In to še ni vse, do zadnjega diha moraš ostati lep, srečen in zabavati se je treba do bridkega konca!
Čeravno se trudimo, da bi večino neoliberalnih puhlic obšli, nam vedno ne uspe ubežati vsem nasvetom, s katerimi nas neprestano pitajo, ker jih je preprosto preveč. Največji kaos vlada na področju zdrave prehrane. ’Strokovnjaki’ za zdravo prehranjevanje obračajo svoja priporočila za zdravo prehranjevanje, kot piha veter oz. kapitalni tokovi in tako spodbijajo drug drugega. Kar je včeraj veljalo za zdravo, je danes smrtno nevarno. Še huje je, danes sploh ne vemo, kdo je pravi in kdo lažni strokovnjak … Komu naj verjamemo?

Najbrž se vsi spominjate, če ste dovolj stari, velikih plakatov s prehrambno piramido iz časov socializma. Nalepljeni so bili skoraj v vsaki splošni ali zobozdravstveni ambulanti. Z nje se je dalo jasno razbrati, kaj je treba jesti, da postaneš ’velik in močan’. Današnja prehrambna piramida se močno razlikuje od takratne. Nekateri izdelki krožijo; se dvigajo, padajo, nekaterih ni več na njej. Slovenci smo nagnjeni k pometanju napak pod preprogo, zato starih piramid sploh ni moč najti, vsaj na spletu ne, kar je škoda. Ampak v spominu imam, da je bilo v osemdesetih zdravo jesti vse, razen sladkarij, ki povzročajo piškave zobe …
Poglejmo, kaj lahko izvemo od Američanov, ki se svojih napak ne sramujejo … Center for Nutrition Policy and Promotion ima na svoji spletni strani objavljen pregled prehrambnih vodičev skozi zgodovino. Tako je od leta 1943 do 1956 veljalo, naj bi človek vsak dan užil nekaj živil iz sedmih kategorij. Zanimiva je sedma kategorija, ki je danes ne najdemo več niti na najbolj ekscentričnih piramidah, in sicer vsebuje margarino in maslo. Če strnem; vsak dan je bilo priporočljivo jesti meso, jajca, mleko, zelenjavo, sadje, žitarice in kruh ter maslo in margarino.
Od leta 1956 do leta 1992 se je ameriška piramida iz sedmih skrčila na štiri osnovne skupine živil; zelenjavo in sadje, mleko in mlečne izdelke, meso, žita in kruh. Vsa ostala živila naj bi služila izboljšavi okusa; majonezni prelivi, margarina, solatni prelivi, želeji, omake … Zanimivost pri prvotni piramidi iz l. 1992 je kontroverzni kompromis med vladnimi prehrambnimi strokovnjaki na eni strani ter mesno, žitno in mlečno industrijo na drugi, saj so prvi iz zdrave sheme izključili vse njihove izdelke in primarno promovirali kot vir zdravja sadje in zelenjavo. Pod hudimi pritiski lobijev, so morali shemo spremeniti v zgornje štiri skupine …

Naslednjo, omembe vredno, piramido zasledimo leta 2005. Na njej je pritisk kapitalistov na regulacijo prehrambnega trga še bolj opazen. Praktično so jo osiromašili svoje edine funkcije, ki je predvsem hierarhična razporeditev živil od najbolj zdravih do najškodljivejših, zato je dokaj abstraktna. Vsi izdelki so namreč razporejeni na dnu piramide, na isti stopnji. 5 osnovnih živilskih skupin ločijo po višini kraki ožjih trikotnikov. Imena kategorij so na barvnih podlagah, ki so prav tako zavajajoče; žita so na oranžnem ozadju, zelenjava na zelenem, sadje na rdečem, kot bi bilo skrajno nevarno, mleko in mlečni izdelki na modrem, meso in stročnice na vijoličnem. Kot da sama po sebi ne bi bila dovolj komična, se za piramido nahajajo stopnice, po katerih se vzpenja črn možic, ki koraka proti niču, saj na vrhu ni nobenih izdelkov …
Menda se je nihilizem podkupljivih vladnih prehrambnih strokovnjakov stopnjeval do čiste abstrakcije. Leta 2011 piramida popolnoma izgine, zamenjal jo je krožnik MyPlate, ki omogoča svobodnejšo in individualnejšo izbiro glede na osebne preference vsakega jedca; zdravje, starost … Ali boje, vsak posameznik mora sam izbrati, kaj mu koristi in kaj škodi. Izbira se prevali izključno na potrošnika … Sporočilo državljanom je več kot očitno; jejte, kar hočete, mi se tako ne gremo več!
Iz povedanega lahko potegnemo sklep, da imamo pri nas bolj težave s sleparji kot vladnimi strokovnjaki za zdravo prehrano, medtem ko je ameriški sistem odpovedal na institucionalni ravni, saj se je zrušil pod pritiski kapitala.

Najradovednejši najdete fotografije omenjenih prehrambnih piramid na spodnjem naslovu. https://www.choosemyplate.gov/brief-history-usda-food-guides