Piše: Tanja Jerebic

V času vsesplošnega porasta evropskih teženj po kršenju in krčenju osnovnih človekovih pravic, je spodbudno slišati, da v nekaterih državah ženske svoje pravice pridobivajo. Na petkovem referendumu so Irci izglasovali pravico do splava. Kar z dvotretinjsko večino so podprli odpravo spornega 8. amandmaja, ki je prepovedoval umetno prekinitev nosečnosti, kar je v praksi pomenilo, da so ženskam odrekali pravico do odločanja o lastnem telesu. Za odpravo ploda je bila zagrožena zaporna kazen do 14 let zapora, veljala pa je za vse sodelujoče pri postopku abortusa, ne le za nosečnico. Odslej bodo lahko ženske na svojo zahtevo prekinile nosečnost do 12 tedna, četudi njihovo življenje ne bo ogroženo.

Na večino socialističnih držav je ugodno vplivala legalizacija splava v Sovjetski zvezi leta 1955. V Jugoslaviji so ženske pravico do splava pridobivale postopno. Od leta 1952 dalje je bil dovoljen v prvih treh mesecih, vendar le z odobritvijo komisije, ki ga je navadno odobrila celo zaradi socialne stiske nosečnice, sicer je bil uradno prepovedan. Zaradi zapletenih postopkov in stigmatizacije, se je skoraj polovica žensk še vedno raje zatekla k ilegalnim mazačem. Uradno smo pravico do splava dobile šele leta 1977, vendar so ženske še vedno potrebovale odobritev posebne komisije.

Ob padcu komunizma po osamosvojitvi so se ženske pravice ponovno zamajale zaradi vse večjega vpliva cerkve. Tako je še danes, pravice smo obdržale, vendar niso več samoumevne, sicer pa nikoli niso bile! Reči hočem, da jih bomo morale krepko braniti pred raznimi ekscesi vernikov in vedno večjimi pritiski cerkve za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Leta 2016 so denimo v protest proti pravici do splava pred Frančiškansko cerkvijo v Ljubljani vrteli video projekcije filmov o zarodkih. Prav tako ni več redkost, da vernice v znak protesta opravljajo molitve pred ljubljansko porodnišnico, ki trajajo celo po 40 dni. Moteče so tako za osebje kot za ženske! Nedavno so potekali protesti proti splavu na Hrvaškem … Pred dobrim letom in pol je skušala poljska vlada poostriti zakon o splavu … Skratka Evropa se pogreza v srednji vek.

Splav je v Sloveniji brezplačen in se na zahtevo žensk lahko opravi do 10. tedna nosečnosti brez privolitve nesojenih očetov ali komisije. Od 11. tedna dalje odloča o usodi ženske posebna komisija.

Veliko vlogo v boju za pravico do splava je odigrala prav medicinska stroka, čeprav se še danes zgodi, da kakšen ginekolog zavrne poseg zaradi ugovora vesti.