Piše: Sasha Raven

Ciril, nam lahko na začetku, na kratko, poveš nekaj o sebi?

Vsi, ki me poznajo vedo, da sem nekako skromna, velikokrat umirjena oseba, če sem pa v elementu, sem pa tudi živahen. Rad delam stvari, ki me veselijo. Dve glavne veji sta šport in glasba. V športu sem praktično od petega leta starosti naprej. Začel sem s hokejem na ledu, od petega do enajstega leta. Od takrat naprej veslanje deset let. Imam kar nekaj lepih rezultatov v veslanju, na kar sem tudi ponosen. Druga stvar pa je ljubezen do glasbe, ki me spremlja že od približno štirinajstega leta starosti, vendar šele pri osemnajstih letih sem prvič prijel za kitaro.

Avtor fotografije: Boris Pretnar; Na fotografiji: Ciril Bizjak

Kako se začne tvoj vsakdanjik?

Odvisno ali je vikend ali “delavnik” (smeh). Načeloma zjutraj prvo spijem kakšen čajček ali kavo, redko zajtrkujem. Da ne omenjam rednega dela trenutno v mizarstvu, lahko začnem po tretji uri (smeh). Hm, kaj naj rečem, po kosilu se spravim malo za kitaro, kasneje kakšna aktivnost za fizično krepitev. Zvečer se dobimo z druščino ali pa preigravam kitaro. Da, trenutno sem kar veliko za instrumentom. In ne, ne spim s kitaro. Nekako se otepam prekomernega igranja ali karkoli drugega, ni nujno v zvezi z glasbo. Nočem postati neki “guitar freak”, ki je v kleti zaprt do smrti s svojim “trusty” kosom lesa (smeh).

Trenutno igraš pri znanem slovenskem bandu 101ka. Kako se je začelo sodelovanje z Mitjem Šinkovcem?

Da in zelo mi je všeč vsa ekipa in ta pozitiva od vsakega posameznika. Vsak je poseben in tako naj tudi ostane. Najbolj pa je važno, da se stvari sproti razčiščujejo, mislim, da je to ključnjega pomena za razmerje, naj bo to partnerstvo s punco/fantom, ali v drugih skupinah. Z Mitjem se poznam že od prej, smo nekako podobna generacija. Všeč mi je njegova energija in kot sem rekel prej, prav tako so tudi ostali čista zmagovalna kombinacija. Vsak od nas ima enako vlogo oziroma vsi smo enakopravni.

Izdali ste tudi že svoj prvi videospot, ki je dosegel veliko število ogledov na YouTube-u. Kakšni so občutki?

Ja videospotov je že kar nekaj. Pa tudi v bližnji prihodnosti se kažejo podobne stvari. To vse, ki vas zanima izveste od pravem času. Občutki so fenomenalni. Lepo je sodelovati v taki družbi, ne govorim samo o članih banda, vse ostala ekipa tudi. In lepo sem počutim kot nek član ene skupine, ki raste z izkušnjami.

Avtor fotografije: Boris Pretnar; Na fotografiji: Ciril Bizjak

Koliko let že igraš kitaro in zakaj si se sploh odločil, da jo začneš igrati?

Kot sem prej omenil igram od osemnajstega. leta. Okoli trinajstega leta me je navdušil Green Day – Dookie album. Takrat se ni dalo kar tako dobiti, ni bilo še torrentov, v bistvu sploh nisem imel še interneta. Do osemnajstega leta nisem imel poštenih prihodkov, da bi si privoščil sploh kakšno kitaro in sem igral bolj “air” kitaro. Da bi rekel staršem, mi je bilo pa nerodno sploh govoriti o tem, tako da sem bil tiho kot vedno (smeh). Se pravi kitaro igram že deset+ let ali bo že kar petnajst let, uf kako gre hitro čas (smeh).

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Načrti za prihodnost so zaenkrt samo v moji glavi, ker imam izkušnje s tem, da več kot govoriš, prej zgubiš tisto pravo željo, ker s tem, ko poveš naprej nahraniš svoj jaz in tako gre lahko vse skupaj v … Lahko pa povem, da so načrti v krogu umetnosti, kar ima tudi smisel zame. In s 101ka bandom, kot s svojimi projekti.

Nameravaš izdati, mogoče, tudi svoj studijski album oziroma svoj prvenec?

Seveda je to ena od stvari, ki si jih vsak glasbenih želi. Nameravam, ampak na tem delam postopoma. Ne moraš delati sto stvari naenkrat, vsaj jaz ne.

Kdo so tvoji vzorniki na kitari, oziroma jih sploh imaš?

Seveda jih imam kot verjetno vsak pozameznik. Prvo se mi v glavi vedno nariše gospod Neal Schon, kitarist skupine Journey, mogoče se sliši njegov vpliv mojega igranja od improvizacije v solo kitari. Drugače pa ostali top kitaristi, so pač klasični Gilmour, Knopfler, Steve Lukather, Stevens, Gibbons, Page, Jeff Beck. Pa tudi veliko neznanih oziroma malo manj znanih kitaristov, od prejšnjega je tudi na spisku kot je en od zmagovitih Greg Koch. Všeč mi je njegov občutek.

Avtor fotografije: Boris Pretnar; Na fotografiji: Ciril Bizjak

Kakšno zvrst glasbe najraje poslušaš?

Največ poslušam starejšo glasbo iz 80-ih, se pravi 80’s pop, rock. Drugače pa sem odprt za več zvrsti kot so bossa nova, funk, r&b in tudi trance, techno. Glasba je povsod enaka zame, samo “performance” oziroma razmerje in barva instrumentov ter pa groove-a razlikuje zvrsti. Moje osebno mnenje.

Katere zvrsti glasbe najraje preigravaš na kitari?

Najbolj mi seveda paše igrati komade iz 80-ih, melodične solaže, komadi, ki mi takoj padejo v uho. Vendar kot sem omenil prej, seveda, vse zvrsti od začetka do zdaj.

Se morda spomniš, tako približno, koliko živih nastopov imaš že za seboj?

To je relativno. Za nekoga je deset veliko, za drugega je tristo malo (smeh). No ja, jaz sem nekje vmes (smeh). V bistvu ne štejem sploh. Sigurno pa nimam toliko nastopov kot nek profesionalec, ki ima vsak teden akcijo.

Vidim, da si zelo aktiven na socialnem omrežju YouTube in da imaš tudi svoj kanal ter že ogromno število ogledov, naročnikov itd.?

Spet je tukaj relativno. Vsak glas šteje. Na kanalu se kar vidi katero zvrst najraje igram/poslušam. Nekako pa vsak video poskušam zapakirati oziroma skrajšati v neko celoto. Petje mi ne gre prav dobro (smeh), raje igram kitaro, se pravi, da komad skrajšam in pokažem oziroma vsaj poskušam pokazati bistvo. Rad pa sodelujem tudi z drugimi (pevci, in drugimi instrumentalisti) na kanalu, vendar, to še ni tako aktualno.

So tvoje ambicije, če ni skrivnost, prodreti tudi v tujino?

Sigurno je v ozadju tudi to. Pokazati svoj material širšemu občinstvu z bandom ali solo. Tukaj je material in evo, kdor hoče naj posluša, enostavno.

S katerim virtuozom na kitari bi najraje sodeloval, če bi se ti ponudila ta priložnost?

Neal Schon.

Koliko kitar imaš v svoji zbirki in katere znamke?

V zbirki se menjavajo kitare. V povprečju imam šest kitar, včasih osem, včasih samo štiri z akustiko vred. Sem Stratocaster fan, tako da te kitare prevladujejo. Za akustiko pa Dreadnought Taylor. Nekaj ljudi me je že vprašalo, zakaj imam toliko kitar. In jaz jih vprašam, zakaj imajo toliko parov čevljev? Da, če imaš rad plezanje, tek, hribe, ne boš vsega počel z enimi čevlji (smeh), da ne omenim še “casual” običajne čevlje. To je samo primer. Plus, glede na to da sem kitarist, sploh nimam veliko kitar.

Koliko ur na dan preživiš ”na kitari”?

Kitara preživi na meni. Kot pravim včasih je štiri ure, včasih ena ura, odvisno od situacije in priprav na določene koncerte ali druge podvige. Nekako se otepam besede “morati”, raje uporabim “želeti”. Se pravi, tudi če ne igram kitare par dni, da ni občutka krivde. Ker najslabše je biti vezan na karkoli.

Avtor fotografije: Boris Pretnar; Na fotografiji: Ciril Bizjak in 101ka

Kakšna je formula, da postaneš zelo dober kitarist, je to talent ali predvsem vaja in vaja ter še enkrat vaja?

Fokus! Včasih sem preživel na kitari po osem ur na dan, ampak, če igraš eno in isto ni učinka. Treba je vzpostavit nek sistem za učenje, glasbena šola ali samodisciplina.

Ciril, kot moj zelo dober prijatelj, nam poveš, mogoče, še kakšno zanimivo misel ali zaključek na koncu najinega intervjuja?

Karkoli že delaš, ne pozabi dihati (smeh). Play less, enjoy more!