Babica prede čas

V ušesih odzvanja »ajs«,

brbončice žgečka jutranji benko,

kuhinjo preplavi vonj po babji jezi,

miške pa slavijo padec prvega zobka.

 

Ko nekega dne prerasteš

plašček, rokavičke

in življenjsko črto,

greš novim zobem,

novim pravljicam

in novi državi naproti.

 

Zaželiš si odraslih igrač,

zajahaš ponyja,

ušesa ti zacvetijo

in tudi ti začneš vse bolj

skrivnostno dehteti.

 

Pisanim črkam

sledijo pisani pogledi

in velike ljubezni, o katerih

vsak večer pripoveduješ

svojemu majhnemu zrcalu.

 

Zaljubiš se v svojega psa

in si iz njegovih dlak spleteš

varno zavetje človeškosti

in štirinožne sreče.

 

A pride čas,

ko vse bolj študiraš,

vse manj razmišljaš

in z oblačil streseš

ostanke pasjih dlak.

 

Spoznaš nove ljudi,

vzljubiš moškega

in mrmraje stare melodije

pestuješ nove spomine.

 

In ko počasi izginjaš

med urinimi kazalci,

ob tvojem vzglavju

spet sedi babica

in tiho prede čas.

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.