Bob Dylan: The Best of the Bootleg Series

Piše: Matej Krajnc

Columbia/Uncut, 2018

IMG_1070

Medtem ko svet čaka na novo poglavje Dylanovega niza The Bootleg Series, ki bo na policah 2. 11. (tudi mi bomo poročali), so pri angleški glasbeni reviji Uncut skompajlirali dvanajst (11+1) “izsekov” iz sedemnajstletne zgodovine tega bogatega in zgodovinsko pomembnega niza. Začelo se je pravzaprav že leta 1985, ko je na police prišla zdaj legendarna zbirka Biograph, za katero pravijo, da je mati vseh retrospektivnih box-setov (v resnici bo treba pogledati še malce nazaj v leto 1971, ko je založba RCA izdala 50 Worldwide Gold Award Hits Elvisa Presleyja, ali, če govorimo o poprej neizdanem gradivu, deset let pozneje, ko je ugledal luč sveta box Elvis Aron Presley). Vsekakor drži, da je zbirka Biograph dokončno zagnala mašinerijo obsežnih retrospektiv z “ekskluzivnim” gradivom, vendar pa je šele zbirka Bob Dylan: Bootleg Series Vols 1-3 leta 1991 zares pomenila začetek novega obdobja sistematičnega izdajanja prej neobjavljenega gradiva z obsežnimi opombami, spremnimi študijami in drugimi dodatki. Tako seveda v anglosaksonskem svetu, ki drži v rokah komercialno največji kos trga. V Nemčiji se je že v sedemdesetih pojavila zasebna založba Bear Family, ki vse do danes drži naslov prvakinje “box-setov” in se sistematično ukvarja z obelodanjanjem celotnih opusov pomembnih umetnikov s področja countryja, bluesa, rock’n’rolla itd. A skušajmo obdržati fokus: Dylanova zbirka Bootleg Series je prva resna sistematična zbirka pod okriljem velike multinacionalne založbe, ki z referenčnimi arhivskimi izdajami polni vrzeli svetovne glasbene zgodovine.

Zato je prav, da se na neki točki naredi prerez tega početja. Mnogi pristaši Dylanove glasbe si njegovih “uradnih bootlegov”, ko so iz dvojnih plošč prerasli v drage obsežne retrospektive, niso mogli privoščiti, in četudi je konglomerat Sony, kamor zdaj sodi Columbia, že omenjeno prvo poglavje iz leta 1991 ponatisnil in ponudil po ugodnejši ceni, se zadnja leta število zgoščenk in dodatkov veča in … draži. Res je, tisti s plitvejšimi žepi lahko kupijo “okrajšane” različice teh izdaj, a pri teh se zdi, kot da nas je nekdo naplahtal. In četudi bralstvo tiskanih revij vztrajno upada, so pri Uncutu naredili pametno potezo: v pričakovanju štirinajstega poglavja Dylanovih Bootleg Series lahko vsak, ki odšteje manj kot deset funtov (pri nas to pri konvertiranju plus proviziji za distributerja pride 11 evrov), dobi približen vplogled v sedemnajst let brskanj po Dylanovem arhivu. Dodali so še “presenečenje”: eno pesem s prihajajočega štirinajstega dela, ki pokriva album Blood On The Tracks iz leta 1975. Najpomembnejša poglavja so tu: Royal Albert Hall, koncert iz newyorške Filharmonije, Witmark Demos, Basement Tapes, “krščansko” obdobje, obdobje 1965-66, pa Blind Willie McTell iz prvega dela serije in nekaj s snemanj za album Self-Portrait. Tisti, ki imate kompletne zbirke vseh teh obdobij, imate zdaj še “sampler”, ki vam omogoča hitro potovanje skozi vsa ta leta, tisti pa, ki posameznih delov zbirke niste kupovali … hja, imate prav tako “sampler”; morda pa se odločite in greste kupit kaj za nazaj.

One comment

  1. Mater sem nekoč milo prosil, naj mi kupi Elvisov box. Črno kaširan karton, na naslovnici Elvis z elvisovskim pošrek nasmehom udobno poseden. Notri foto album v barvah. 4 plate! 50 komadov! 31.100 dinarjev! In jo je kupila. Naslednji dan je priletela strina Tanja in jo nahrulila, da bi si za ta denar lahko kupila obleko, ali štiri krat frizerja. Nimam gramofona, ta box pa še vedno. Znucan do gladko belega. Še vedno imam najraje prvo plato. Je pa posebna: manjka en komad, en drug pa se dva krat ponovi. Bi moral pogledat ktir.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.