Zanemarjeni slovenski vodotoki

Piše: Tanja Jerebic

Že dolgo ne kupujem jajc iz baterijske reje zaradi solidarnosti s trpečimi kokošmi in skrbi za lastno zdravje. Kdor misli, da nasilje ne pusti sledov na živalih, se moti. V vsakem zavetišču lahko vidite travmirane živali. Čeprav kokoš nima tako visokega (samo)zavedanja kot vrana ali pes, ne trpi nič manj kot vsa ostala živa bitja. Palačink s stresnimi hormoni torej ne maram, kar še ne pomeni, da jih ne jem … Pred to dilemo sem postavljena vsakič, ko izbiram jajca v trgovini; so iz proste, hlevske, ekološke ali baterijske reje? Veliko uslugo si naredim, če ne preverjam vsebin v škatlah, ker razlik s prostim očesom ne morem razločiti. Večkrat si mislim, da bi nam rejci naredili uslugo, ako bi na jajcih pustili sledove perja, sena ali iztrebkov za lažje ugotavljanje pristnosti. Tako bi vsaj na videz prikrili, da niso bila še nikoli v hlevu …

Neurejeni vodotok reke Drave
Kanal HE Zlatoličje v Zrkovcih 1/4, Foto: Tanja Jerebic

Tragedija kapitalistično-potrošniške mentalitete je, da je mogoče destruktivni vzorec aplicirati na katerem koli področju. Povsod deluje po istem kopitu. Vseeno je, če v uvodniku začnem s kokošmi, kajti prej ali slej se razkrije, da imajo z zanemarjenimi vodotoki več skupnega, kot bi človek pričakoval. Stična točka kapitalizma je vselej profit … Da je stvar še bolj zapletena, znajo isti vzorec enako dobro zlorabljati industrijalci, vladne ustanove, ekološko orientirani podjetneži itd.

Drava
Kanal HE Zlatoličje v Zrkovcih 2/4, Foto: Tanja Jerebic

Podnebne spremembe so že dolgo glavni krivec za vse katastrofe. Med njimi izpostavljajo točno tisti problem, na katerega človek niti nima toliko vpliva, kot si domišlja, da ga ima. Temperatura ozračja bi najbrž nihala v vsakem primeru. O tem so mnenja znanstvenikov deljena. V vsakem primeru se je človek moral zmeraj prilagajati pogojem na zemlji, ne obratno in reke so tudi v zgodovini poplavljale. Planet ni dnevna soba s sodobno reguliranim ogrevanjem s termostatom, ki bi omogočal nespremenljive pogoje bivanja …

Že nekaj časa se vozim preko mostu, pod katerim se zbirajo dva do tri metre dolgi hlodi, kot je razvidno iz priloženih fotografij. Naravni čep, ki ovira pretok, se očitno nima namena sam razvozlati, zato me zanima, zakaj se pristojne službe ne zganejo. Nesmiselno je pričakovati, da mora presneta narava, ki je pod mostom nasmetila, za seboj še sama pospraviti …

Drava
Kanal HE Zlatoličje v Zrkovcih 3/4, Foto: Tanja Jerebic

Vsaka naravna nesreča je katastrofa za prizadete in zaslužek za podjetne … Čeprav naselje ob mostu ne stoji na poplavnem področju, ga lahko slabo vzdrževanje rečne struge spremeni v ogroženo. Ne glede na to, ali so višje temperature krive za vse pogostejše poplave, moramo priznati, da so postale priročen izgovor, s katerim izročamo lastno usodo v božje roke. Dejstvo je, da pristojne službe svojega dela ne opravljajo, kot bi ga morale …

Drava
Kanal HE Zlatoličje v Zrkovcih 4/4, Foto: Tanja Jerebic

Določene stavbe in naselja so zgrajeni na poplavnih območjih. Kdo je izdal gradbena dovoljenja za te zaselke? In zakaj pri severnih sosedih nimajo tako ekscesnih poplav kot pri nas? Torej se da vnaprej predvideti in preračunati, kje je gradnja možna in kje ne.

Težave z onesnaženim okoljem nas bodo v vsakem primeru pokopale ne glede na klimo, če ne bomo spremenili svojih navad. Povedati želim, da bi morali spreminjati tiste faktorje v okolju, ki jih lahko, namesto da se obešamo na abstraktne.

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.