Piše: Jana Hartman Krajnc
Knjiga Bojana Sedmaka MRGOLENJE IMEN ima na naslovnici abstraktno sliko akademskega slikarja Bogdana Čobala, ki je v živahnih toplih barvah in se preliva preko hrbta na zadnjo platnico. Na vrhu naslovnice je ime avtorja, navpično, vendar vzporedno s sliko, je z velikimi črkami natisnjen naslov, spodaj pod črto pa je nakazano, da publikacija vsebuje eseje, recenzije, dnevnike in boane. Na zadnji strani platnice je citat iz enega od pisateljevih dnevnikov. Osebna izkaznica knjige: Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier 396, število strani 276, leto izida 2026, odgovorni urednik Peter Dobaj, lektura Nina Krajnc. Platnici imata zavihka. Na desnem je kratko predstavljen avtor knjig, kako piše, na levem pa pisateljeve objave. Začel je leta 2012 s pesniško zbirko TISTO nato se v kratkem času do leta 2026 zvrsti kar 19 publikacij.
Ko sem držala knjigo v rokah in je moj mož videl, da je avtor Bojan Sedmak, mi je takoj omenil, da je bil on njegov učenec v OŠ Janka Padežnika na Studencih. Prinesel mi je pokazat fotografijo učencev na vrhu Pece. Mož je bil na šoli mentor planinskega krožka in mi je na sliki pokazal, kateri izmed fantov je Bojan. Tako sem še z večjim veseljem začela brati. Knjiga se začne s kazalom, nato pa je razdeljena na štiri razdelke: Spisje, Recenzije slovenskega pripovedništva (2023– 2025), Iz dnevnikov (januar – julij 2014), Boani v mreži, ima še spremno besedo O knjigi Bojana Sedmaka, ki jo je prispeval Matej Krajnc. Pred tem so dodane tudi fotografije Sedmakovih treh knjig, ki so izšle pri MKC v zbirki Frontier. Prav na koncu je še pisateljeva zahvala, ki je duhovita: »Hvaležen vsem navedenim za citate, urednikom za dovoljenja objave, recenzentom za namenjene ocene, bralcem za morebitno radovednost.«
Ta publikacija je pravzaprav zbornik njegovih del od leta 2020 pa vse do letošnjega, to je 2016. Le v razdelku Boani v mreži so starejše stvaritve, nastale v letih 2016, 2017 in 2019.
Prvi del SPISJE. Uvod ima naslov O ČLOVEŠKIH STIKIH, BREZ IMEN. Ta vsebuje osem strani. Besedilo je pisano brez odstavkov, kar je svojevrstna posebnost. Zapisal je, da je to »eno najdaljših poimenskih posvetil v slovenskih, morda tudi svetovnih knjižnih izdajah, v katerem se je lahko prepoznalo skoraj sedemsto ljudi, tolikim sem namreč neposredno, torej v osebnih stikih predajal v dar svoje knjige in nosilce zvoka.« Že s tem je upravičil naslov knjige. Ljudi pa je prikazoval po njihovih lastnostih in ne poimensko. V eseju STIL POSVETIL Sedmak navaja posvetila h knjigam in ploščkom, ki jih je dobil in konča z mislijo, da posvetilo lahko človeku včasih več pove kot delo, darilo ali oznanilo …«. 30 LET LENTA prikazuje svoj pogled na kulturne prireditve v času festivala leta 2022. To je že bilo objavljeno v monografiji Mesto, dom, vrata ob 30-letnici delovanja kulturnega zavoda Narodni dom. BREZ NASLOVA je esej, v katerem pisec ob dveh slikah znanega slovenskega likovnega umetnika Zmaga Jeraja, ki je živel v Mariboru, razmišlja o slikah raznih umetnikov, tudi svetovnih. Objavljen je bil leta 2020 v monografiji Društva likovnih umetnikov Maribor ob društveni 100-letnici. Leta 2020 je praznovala Prva gimnazija Maribor 170-let obstoja. V njenem jubilejnem zborniku je Sedmak objavil zapis PLETENJE (ZGODB), KI ZDRUŽUJE. To je njegov zelo duhovit otroški spomin na to ustanovo, v kateri je bila zaposlena njegova mama kot tajnica in eno leto tudi pisateljica Zlata Vokač. Slednja je prihajala k mami Cilki na obisk, ker jo je zanimalo, kako plete na pletilni stroj, in zraven je pripeljala tudi pisateljico Nado Gaborovič, ki ga je pozneje na gimnaziji učila. Tako so se med njimi »pletle« zgodbe. V eseju O PIVNIKU, KI SO BILI ŠTIRJE pisatelj razmišlja o žalostni usodi pesnika, kantavtorja, performerja in filmskega kritika Tomaža Brenka. Esej SENCE, KLASIČNE IN MODERNE je promocijski tekst za CD Sence, objavljen v albumu Med nebom in zemljo. Izdal ga je bend Sence, ki »je svoje akorde prepletel s kiticami srečka Kosovela, Josipa Murna, Mirana Jarca, Boruta Gombača.« Od leta 2002 poteka v Velenju festival poezije Lirikonfest, ki ga pripravlja Ustanova velenjska knjižna fundacija. Zanj je leta 2021 Bojan Sedmak prispeval esej NEBO NAD MEGLICAMI. Zanimiv jeprispevek KDO SO IN KAJ DELAJO SLOVENSKE PESNICE V SVOJI POEZIJI. Iz verzov v pesniških zbirkah slovenskih pesnic je avtor v prvem delu izbral, kaj pišejo o sebi (na primer Saša Pavček v zbirki Obleci me v poljub: »To sem zdaj jaz – srce ženske / v otroški dlani, rebus mene same.«), v drugem pa, kaj delajo (primer: Marija Švajncer, Kamnite pesmi: »Predajam se / razposajenim / dokaznim razlogom.«). To je v tej knjigi prvič objavljeno. SPOTIK OB UPESNJENO GLASBO IN KORAK V KANTAVTORSTVO je je Sedmak napisal leta 2023 za Lirikonfest. Poglablja se v to, kdo je kantavtor. Všečna je misel Marka Twaina: »Bog zmore vse, edino česar ne zmore, je narediti red na področju avtorskih pravic.« V eseju VERTI odpira razliko med besedama »verovati« in »verjeti«. Objavljeno je bilo v Ateističnem zborniku Združenja ateistov Slovenije leta 2026.Zadnji esej v razdelku SPISJE nosi naslov PRVI IN ZADNJI. Je najdaljši in prvič objavljen v tej knjigi. Začne z vprašanjem, kako to, da je začel objavljati tako prozo. Njegov običajni odgovor je, da je pač enkrat treba začeti. Po prvi pesniški zbirki se je začela njegova eksplozija ustvarjalnosti: 15 knjig poezije, esejev, kolumen, sentenc, maksim, aforizmov, pesnitev, izšla je vinilka, tri cedeji in ducate videov. Da, ta spis je razglabljanje o njegovi ustvarjalni poti. Devetleten je imel prvo pisno objavo v časopisu, ko je napisal zgodbo o razbojniku, ki ga je lovil ded, zadnji pa je bil njegov avtorski nastop v Prevaljah pri društvu Altra (nevladna organizacija s področja duševnega zdravja). Bralec izve tudi nekaj o avtorjevih prednikih po mamini strani. Pri tej sekvenci, prav pri zadnjem zapisovanju, sem zasledila napako pri zgornjih naslovih med črto na lihi strani. Namesto naslova zgodbe Prvi in zadnji, je napisan naslov prejšnje pripovedi Verti.
Drugi del RECENZIJE je osrednji, saj zajema kar 26 ocen knjig različnih pisateljev, od tega 19 romanov in 7 knjig kratke pripovedne proze (črtice, kratke zgodbe, novele, humoreske, eseji). Recenzije knjig: Zoran Predin: Brezmadežna (Litera, 2023, objavljeno v Večeru 27. 8. 2023), Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah (Goga, 2023, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 12. 2. 2024), Norma Bale: Agregat (Založba Pivec, 2023, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 26. 2. 2024), Janja Rakuš: Tri barve za eno smrt (Litera, 2023, objavljeno pod naslovom Barve kot šifre božanskosti, objavljeno v spletni revijiArslitera 4. 3. 2023), Uroš Zupan: Strašen Kitajec (Litera, 2023, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 25. 3. 2024), Andrej Blatnik: Knjige na poti (LUD Literatura, 2023, objavljeno v Dialogih, 2024, 3–4, pod naslovom Zdrava pamet med knjižno inflacijo),Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila (Beletrina, 2023, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 13. 5. 2024), Jedert Maležič: Dvoliki (Goga, 2024, slišano pod naslovom Dvojniki1 po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 3. 6. 2024), Boštjan Tadel: Četrta generacija (Morfem plus, 2024, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 13. 8. 2024), Dragan Petrovec: Brodolom (Miš, 2024, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 9. 3. 2024), Muanis Sinanović: Vse luči (Beletrina, 2024, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 14. 10. 2024), Mojca Pišek: Globalni južnjaki (Litera, 2023, objavljeno v spletni reviji Arslitera 2. 11. 2024 pod naslovom Narobe svet za dromomane), Andrej Lutman: Izpisano (Kulturni center Maribor, 2024, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 25. 11. 2024), Anja Radaljac: Prst v prekatu (Litera, 2024, objavljeno v spletni reviji Arslitera 26. 3. 2025 pod naslovom Lezije v vorteksu), Teodor Lorenčič: Margo (Kulturni center Maribor, 2025, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 12. 5. 2025), Branko Šömen: Človek, ki ga ni (Mladisnka knjiga, 2025, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 26. 5. 2025), Suzana Zagorc: Ne poznam je (Cankarjeva založba, 2025, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 14. 7. 2025), Miha Lampreht: Vrij (Založba Pivec, 2025, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 27. 8. 2025), Miša Gams: Kdo se boji črnega moža? (Litera, 2025, objavljeno v spletni reviji Arslitera 19. 12. 2025), Dragan Potočnik: Morporuk (Založba Pivec, 2025, slišano po radiu ARS 3, S knjižnega trga, 6. 1. 2026), Branko Gradišnik: Skrunitelj (Litera, 2025, objavljeno v spletni reviji Arslitera 13. 1. 2026), Matjaž Virjent: Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (Litera, 2025, objavljeno v spletni reviji Arslitera 16. 1. 2026 pod naslovom Tudi depresije pišejo lepe romane), Marija Šavajncer – 4 ljubezenski romani pod naslovom Ljubezen v romanih za odrasle Marije Švajncer: V iskanju ljubezni (2022), Poteptana ljubezen (2023), Ljubezen v breznu (2025), Ljubezen z robotom (2025), vsi so izšli pri Kulturnem medijskem centru Maribor, objavljeni na njihovem portalu Homocumolat 13. 2. 2026. Nazadnje sledijo še tri spremne besede v knjigah: Marjan Rajšp: Doseg brega (samozaložba, 2023, naslov spremne besede Blagohotni pobeg), Matej Krajnc: Vrbanska (Kulturni center, 2026, naslov spremne besede Toti sploh ni vmr), Bojan Tomažič: Spiš. (Kulturni center, 2026, naslov spremne besede Kraaa).
Tretji del knjige sestavljajo dnevniški zapiski, kar je Sedmak naslovil IZ DNEVNIKOV (januar–julij 2014). Ti so pisani po datumih, ko se je kaj zgodilo, kar je bilo avtorju vredno zapisati. Tako zapisovanje vzame dosti časa, kar vem iz lastnih izkušenj, saj že mnogo let vsak dan pišem dnevnik. Je pa to zanimivo čez leta, ko se spomniš raznih dogodkov, ki bi šli sicer v pozabo. Ti zapisi se začnejo s četrtkom 2. 1. 2014 in se končajo poleti, s torkom 15. julija 2014. Škoda, da se takrat že končajo! Zelo so zanimivi. Ob njih spoznavamo njegovo življenje in obenem se nam razkriva tudi utrip Maribora. Seveda kulturni, kajti pisatelj je strasten kulturnik. Po poklicu je profesor slovenščine in filozofije, je literat in estet, glasbenik, zanima se za likovno umetnost, za gledališke predstave in vsemogoče kulturne prireditve. Ker se suče v takih krogih, pozna veliko najrazličnejših priznanih umetnikov. Z njimi se srečuje in jih opisuje. Zato ni čudno, da okrog njega kar mrgolijo razna imena. Bralec pa spozna tudi, s čim vse se ukvarja, kako preživlja dneve. Ko je to pisal, je bil še v službi kot profesor na I. gimnaziji v Mariboru. Pripravljal je dijake na razna literarna tekmovanja, ukvarjal se je z njihovim bendom in veselil se je njihovih uspehov. Z njimi je hodil na izlete in lepo je prikazal potovanje v Rim. Sploh je zelo razgledan človek, ker je po naravi radoveden. Veliko bere in ljubi slovenski jezik. Ob branju njegovih zapisovanj izveš, kako razmišlja o preteklosti in tudi veliko čisto osebnega, na primer, da je njegova življenjska družica priznana mariborska pevka in igralka Alenka Cilenšek, da se veliko ukvarja z bolnim očetom, da ljubi naravo in še in še in še..
Zadnji del knjige so BOANI V MREŽI. In kaj so boani? Te zvrsti nisem razumela. Brskala sem po internetu in končno našla razlago: »Boan (pogosto zapisan tudi kot buan ali roman-boan) je plebejska pripovedna prozna zvrst, ki spada v trivialno ali zabavno literaturo.« Toda, ko sem Sedmakove boane brala, sem ugotavljala, da to nikakor ne more biti. Uganka se mi je šele razjasnila, ko sem na Locutiu prebrala, kako je razložila Marija Švajncer, in sicer: »… da je beseda boan izpeljana iz avtorjevega imena in pomeni miselne prebliske, ki so jih navdihnili zenovski koani.« »To je torej,« sem si rekla in sem prebrala zadnji sklop besedil v knjigi BAONI Z BOGOM in še številnejše boane DOBRODOŠLI NA OGRAJI CITATOV. To so Sedmakova poigravanja z besedami, so aforizmi, sentence, ironija, namigi, citati in njihovo prilagajanje na nove situacije itd.
O pisatelju sem že veliko povedala, zaključila bi samo še, da vsa njegova dela, ki jih neutrudno objavlja, lahko bi rekla, da so kot erupcija, kažejo na plodno življenje kulturnega delavca, ki ljubi slovenski jezik in z besedami in prebliski izvaja prave akrobacije.
1 Mislim, da je DVOJNIKI lapsus, kajti originalen naslov je DVOLIKI.