(RECENZIJA)

Piše: Metka Nograšek

ALENKA MIHORIČ: INTARZIJE

Založba: Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

Leto izida: 2026

Nekdaj marljiva učiteljica, danes uspešna pesnica. Alenka Mihorič navdušuje z izborom pesmi zbirke Intarzije (okrasni vložki v lesu), ki kot pribito presegajo povprečne. Razdeljene so na šest tematskih sklopov. Zadnje, po imenu Sanje še posebej izstopajo s svojo čutnostjo.

Intarzije so čutni spomini na detajle vsakdana, narave in občutkov. So kot češnja na vrhu torte. Prefinjeni, a tudi močni in filozofski. Globoke misli, ki se lepo prepletajo ne bodo nikogar pustile ravnodušnega. Če bi se z avtorico kdaj spoznali, bi jo vprašala, kako dolgo je ustvarjala to krasno zbirko. Gotovo je bilo vanjo vloženo veliko truda, podprtega z bistrim umom in s prav posebnim darom za pisanje. Naj navedem še kanček vsebine. Osrednji del pesmi Kava in časopis zaključi: »Beda, ki jo razgrinja časopis. Postanem droben vozel.« »Metafora ali kaj globljega?« pomislim ob prebiranju zadnjega stavka. Izpostavila bi tudi pesem Zemlja, ki spominja na spolni akt. Če lahko ugibam so omenjene grude in ostalo pravzaprav Ženska. Rodna zemlja, ki je vkopana v temô. Nostalgična pesem s čudovitim opisom Dežnik pa popelje do prav posrečene prispodobe: »Dežnik spet čaka v kotu kot zvest pes.« Všeč mi je lepo opisano Drevo, mistična Prosojnost in seveda, še številne druge.

Intarzije so očarljivo delo večkrat nagrajene poetinje. Vanje je ujet hip trenutka in občutja. Občutja narave, dogodkov in predmetov okrog nas. Kar triinšestdeset pesmi čaka, da jih odkrijete in se potopite vanje. Katere pa so vam najljubše? Se že veselim nove zbirke, prav tako pomenljive in romantično nežne. Odlična popestritev kratkega oddiha ob skodelici kave ali čaja.