Piše: Matej Krajnc
Ovitki albumov: arhiv avtorja
Ko je Jože Smole leta 1986 po televiziji gledalcem prvič uradno voščil za božič (nadškof Alojzij Šuštar je to nato ponovil na radiu), si je prislužil vzdevek Božiček. Kar nekaj dokazov obstaja za trditev, da božič v času Jugoslavije, ki je po odcepitvi od “Vzhodnega bloka” in dvigu izpod “železne zavese” leta 1948 postopoma postajala in tudi postala bolj demokratična kot nekatere druge vzhodnoevropske države s komunističnim režimom, ni bil docela demoniziran. Eden takih dokazov so izdaje nosilcev zvoka z božičnimi pesmimi. Leta 1966 je Slovenski oktet izdal dve taki plošči, eno za tujo založbo Greyco (Christmas with the Slovenian Octet) in eno pri nas in to pri založbi Mladinska knjiga, ki je bila že takrat največja slovenska založba, kar pove precej o pospešeni demokratizaciji v šestdesetih letih 20. stoletja. Slovenski oktet je na plošči za Mladinsko knjigo (desetpalčni LP z sedmimi pesmimi) izbral klasičen božični repertoar zvečine v priredbah Matije Tomca; ploščo je uvedla Sveta noč, nakar sta se med cerkvenimi božičnimi stalnicami (Glej zvezdice božje, Rajske strune zadonite) znašli še Adeste fideles in Gallusova O magnum mysterium. Pri založbi Greyco (dvanajstpalčni LP z desetimi pesmimi) so dodali še nekaj drugih stalnic, zlasti tujih, med drugimi The First Noël in Deck The Halls.
Za tokratni izbor smo izbrali ljudskoštevilnih sedem izdaj slovenskih izvajalcev iz različnih žanrov. Slovenski oktet sodi v predal z zborovsko glasbo, medtem ko smo iz narodnozabavnih voda izbrali tri “klasične” izdaje Avenikov, Alpskega kvinteta in Mihe Dovžana. Božične pesmi je v času Jugoslavije snemalo in uspešno prodajalo precej narodnozabavnih izvajalcev in to pri uradnih, velikih založbah. Nekaj teh izbranih izdaj je “predsmoletovskih”, nekaj pa iz časa po dotičnem prvem voščilu. Začnimo z Avsenikom. Najbolj odmevna tovrstna njegova izdaja je bržčas še vedno plošča Zvezde na nebu žare iz leta 1988 (Helidon), ki se sicer odlikuje tudi po sodelovanju slovenskih pesnikov: besedila za pet pesmi so napisali pesniki Janez Menart (Zimski večer), Tone Pavček (Otroške želje, Dedek Mraz prihaja, Družinski praznik) in Ervin Fritz (Novoletni koledar). Besedilo za naslovno pesem je prispevala ugledna besedilopiska Elza Budau.
Alpski kvintet je leta 1989 pri založbi kaset in plošč Radiotelevizije Beograd izdal album Božič pri nas doma. Takrat je v zasedbi že pel Oto Pestner in njegova prisotnost se bržčas pozna tudi pri repertoarju, saj se poleg nekaterih božičnih avtorskih del kvinteta in Svete noči na plošči med drugim znajde tudi standard Irvinga Berlina White Christmas v prepesnitvi Dareta Heringa in pa instrumentalna različica Jingle Bells, označena kot tradicionalna (napisal jo je sicer James Lord Pierpont).
Miha Dovžan je že leta 1969 pri založbi Helidon izdal malo ploščo s pesmima Sveta noč in Glej zvezdice božje – obe je s kvintetom Gorenjci zapela Ivanka Kraševec – leta 1972 pa je pri tej založbi izdal album Božič pri nas doma/Velikonočno praznovanje, ki združi oba največja krščanska praznika. Na njem najdemo standarden božično-velikonočni repertoar, od Svete noči do Oljske gore in postvelikonočne Spet kliče nas venčani maj. Kot zanimivost: z Jožetom Privškom sta v šestdesetih v Italiji pri Pioneer Records izdala božično malo ploščo s Sveto nočjo in pesmijo O Tannenbaum. Tako Dovžanova kot Avsenikova velika plošča sta bili še v času predsmoletovske in posmoletovske Jugoslavije ponatisnjeni (1983. in 1989.).
V kratkem izboru božičnih izdaj iz časov pred osamosvojitvijo pa ne smemo pozabiti vsaj dveh prazničnih izdaj New Swing Quarteta, zasedbe, ki je pela afroameriško duhovno in drugo nabožno glasbo in svoje plošče od leta 1972 izdajala pri največjih slovenskih in jugoslovanskih založbah. Nabožne pesmi iz teh ali onih ljudskih godb so sicer prepevali tudi Slovenski oktet, Vokalni kvartet Predraga Ivanovića in še kdo, a New Swing Quartet so se tega posla lotili sistematično in analitično, sprva po zgledu Golden Gate Quarteta, pozneje pa tudi z modernejšimi prijemi. NSQ so leta 1981 pri Jugotonu izdali svoj prvi božični album Happy New Year, leta 1987 pa pri Dokumentarni kaseto Srebrni zvončki, ki so jo pozneje še večkrat ponatisnili, a z novim baritonistom Kozlevčarjem. Na albumu Happy New Year so se znašli zvečine tuji božični standardi (White Christmas, Happy New Year – The Wassail Song), nekatere afroameriške ljudske nabožne pesmi z božično tematiko (When Was Jesus Born, Children Go Where I Send Thee) ter nekaj zanimivih izvedb nabožnih pesmi, ki na videz ne sodijo v “božično” štimungo, a so albumu prinesle dober sloves atipične praznične plošče in po “občutju” niso preveč odstopale od praznične “svečanosti”; med njimi so denimo spiritual All Over This World, ki sta ga Steve Goodman in John Prine v sedemdesetih letih prenapisala v Twentieth Century Is Almost Over, pa standard Thomasa A. Dorseyja Take My Hand, Precious Lord, med drugim znan v izvedbah Mahalie Jackson, Elvisa Presleyja in Golden Gate Quarteta, stara minstrelska pesem O Dem Golden Slippers ter, kot uvod, znamenita poročna pesem La Novia, ki so jo NSQ po zgledu Golden Gate Quarteta posneli kot Ave Maria in njeni poročni konotaciji z doživeto vokalno izvedbo Ota Pestnerja dodali še praznični duh. Na Srebrnih zvončkih pa je mešani standardni božični repertoar v slovenščini, kar pomeni, da srečamo kar nekaj prepesnitev standardov, v glavnem izpod peresa Dareta Heringa. Tako zasledimo naslovno Srebrni zvončki (Silver Bells), pa Mami za božič (Blue Christmas), Jingle Bells (“Jingle, bells, jingle, bells, spet so prazniki”), med znanimi slovenskimi pa Hitite, kristjani in Tam stoji pa hlevček.
V drugih bivših bratskih državah so prav tako izhajale plošče z božičnimi pesmimi, ki so našle svoj prostor v programih velikih založb. Tokrat zgolj en primer (omembe je vreden že zaradi naslovnice): Krunoslav Slabinac je bil eden največjih pevskih zvezdnikov bivše države in leta 1983 je izdal božični album Christmas with Kićo – Svim na zemlji mir, veselje, na katerem je ob spremljavi zagrebškega tamburaškega orkestra prepeval tradicionalne hrvaške božične pesmi ter nekaj tujih standardov: Svjetla u noći (Auld Lang Syne), Sveto noč (Tiha noć), Jingle Bells (Zvončići) in We Wish You A Merry Christmas.
Pokojni Jože Smole je morda bil prvi slovenski Božiček, a na srečo tudi Dedek Mraz ni popolnoma izginil. Siva kučma, bela brada je pesem, ki jo slišimo še danes in čas tretjega decembrskega moža se nezadržno bliža. Lepe praznike torej in srečno 2019!
