Piše: Tanja Jerebic
Že Hipokrat je vedel, da mora v telesu vladati ravnovesje, če naj človek ostane zdrav. Njegov izrek: naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana, je brezčasen. Kljub temu v današnji civilizaciji vse težje sledimo plemenitim napotkom starogrškega modreca, ne zaradi imunosti na modrost; onesnaženost okolja in industrijsko pridelana hrana nam krojita neko novo realnost, ki ni več primerljiva z življenjem v preteklosti.
Danes je strup velikokrat hrana, ki načeloma velja za zdravo … Vse je odvisno od tega, v kakšnem okolju je bila pridelana oz. vzrejena, v kakšni embalaži jo kupimo in hranimo. Ekološko živilo, zapakirano v plastiko z vsebnostjo hormonskih motilcev, ni EKO ne BIO, temveč strup ter karcinogen! Ker nas večina kupuje hrano v trgovinah, lahko o hrani, ki bo zdravila, le sanjamo. Ne verjamem, da je katerikoli pridelek, ki zrase na tem planetu, še lahko ekološki, zato se na veliko ogibam izdelkom z omenjenima oznakama, ker pridelovalcev ne jemljem resno. Ekološka prodaja, bolje kot pridelava, je postala dobra tržna niša za sleparje.
Šele ko mi iz lonca začne smrdeti po žveplu, kot se mi je nedavno zgodilo, sem pripravljena plačati dvojno ceno za živilo … Kupcem so odmerili na etiketi dokaj skromno obvestilo, da poreklo prosa ni iz Slovenije. Za blagovno znamko ga pakira slovensko podjetje, zato se mi je zdela velika verjetnost, da bo tudi proso, trženo pod njihovo znamko, podobne kvalitete … K sreči ga je treba skuhati, preden pripraviš slasten zajtrk. Če bi ga surovega pomešala med dišečo banano in sadni sok, vonja po žveplu sploh ne bi zaznala. Naslednji dan bi po vsej verjetnosti letela k zdravniku, ker bi smrdela po žveplu … To so ti novodobni misteriji, s katerimi nehote spravljam zdravnike ob pamet … Bakterije so že v ’pitni’ vodi, žveplo in drugi strupi, vključno s hormonski motilci, so že v hrani in pijači, kjer nimajo kaj iskati …
Danes mrgoli prehrambnih svetovalcev, zato je dobro, če pojasnim, da organsko žveplo (metil sulfonil metan (MSM)), ki koristi organizmu, nima nobene veze z anorganskimi sulfiti, ki jih dodajajo hrani kot konzervanse. Poznamo jih pod oznakami E220 (žveplov dioksid), E221 (natrijev sulfit), E222 (natrijev hidrogensulfit), E223 (natrijev metadisulfit), E224 (kalijev metadisulfit), E225 (kalijev sulfit), E226 (kalcijev sulfit), E227 (kalcijev hidrogensulfit), E228 (kalijev hidrogensulfit). Anorganski sulfiti niso minerali lepote, temveč so strupeni, povzročajo napade astme, škodujejo ledvicam, uničujejo vitamin B1, so alergeni … Ko začne iz lonca smrdeti po žveplu, nimamo nobenih možnosti, da bi nas njegova vsebina polepšala ali okrepila …
Večkrat zasledim v medijih zapise, ki ugibajo, ali je dietno prehranjevanje modna muha ali zdrav način življenja. Nisem tako pesimistična, da bi verjela v masovno norost. Menim, da se večina ljudi poslužuje alternativnega prehranjevanja, ker želijo rešiti neko zdravstveno težavo, ki je medicina ne more, ali podpreti telo pri uradnem zdravljenju z zdravili. Če ima nekdo zaradi izogibanja določeni vrsti hrane manj težav, ki jih medicina uradno še ne prepozna kot simptome, vendar opozoril svojega telesa ne more spregledati in jih jemlje resno, bi bil še najbolj nor, če bi ta živila še naprej jedel ter se delal, kot da se organizem nanje ne odziva. Ščepec več norosti bi lahko predpisali zdravniku, ki bi morebiti posumil na ortoreksijo … Če zdravniki nečesa ne morejo o(zdraviti), bi bilo dobro, da bi znali vsaj sprejeti novo realnost, kajti pacientov z nenavadnimi simptomi bo vedno več.
Viri:
https://andrej.mernik.eu/kemija/dodatki_k_prehrani/
http://alternativno-zdravljenje.si/clanki/zveplo-in-msm-dva-premalo-znana-pospesevalca-hujsanja.html
http://www.zdravstvena.info/preventiva/seznam-skodljivih-aditivov-e-jev-skodljivi-aditivi-nevarni-aditivi-dodatki-v-prehrani-nevarni-dodatki-v-hrani.html