Constructive Alps: Mednarodna nagrada za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alp
Piše: Erik Vodenik
V drugem delu bomo podrobneje predstavili arhitekturo centra Rinka iz Solčave, saj je to do danes najvišje uvrščeni slovenski projekt na natečaju/nagradi Constructive Alps. Avtorja arhitekture objekta sta Uroš Lobnik in Andreja Podlipnik, soavtorja pa sta Janko Rožič in Dušan Borak.
Občina Solčava leži v osrčju gora. Posebnost Solčavskega so tri vzporedne alpske, ledeniško preoblikovane doline Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot. Ustanovljena sta bila dva krajinska parka; Robanov kot (od leta 1950) in Logarska dolina (od leta 1987). Parka skupaj z Naturo 2000 zavzemata kar 80% površine. Solčavsko, ki ga obdajajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, je leta 2009 dobilo naziv Evropska destinacija odličnosti. Občinsko središče je kraj Solčava. Vas je bila leta 1944 požgana, ki pa so jo po vojni obnovili. Leta 1953 so prebivalci zgradili gostinski objekt Rinka, kjer so se srečevali domačini in obiskovalci Solčavskega. Poleg gostinstva in turizma so bili prostori Rinke namenjeni tudi krajevni skupnosti, gorski reševalni službi in notranji upravi. Stara Rinka je zaradi spleta okoliščin postopoma začela propadati, nakar so jo leta 1990 zaprli.
V letu 2007 je objekt kupila Občina Solčava. V smislu ideje o oživitvi vasi je Občina pripravila projekt “Stara nova Rinka” in leta 2008 dobila finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Novi objekt je bil projektiran med leti 2008 – 2010, gradnja slednjega pa je potekala med leti 2009 – 2011. Večnamenski objekt Rinka je namenjen druženju različnih generacij domačinov in obiskovalcev, izobraževanju, spodbujanju k razvoju podjetništva ter trženju naravnih virov in dediščine Solčavskega.
Objekt je postavljen v samo središče naselja in je hkrati tudi edina stavba z javnim programom. Slednja je skladno umeščena v obstoječi stavbni niz. Na zaključku slednjega tvori vogalni zaključek, ki se, s svojim pročeljem, odpira na majhen odprti prostor. Skupno dvorišče je stisnjeno med glavno prometnico in sosednje objekte in hkrati povezuje preostale ulice naselja. Preko le teh se odpirajo pogledi na pročelje novega objekta. Novi objekt je tudi domiselno dilatiran, s čimer je lepo vzpostavljen stik med starim in novim. (Povzeto po: Energy Platform Workshop 1 Focus on buidling and housing policies 30. Avgust 2013, Bern, Switzerland Lecturer: doc. Uroš Lobnik)
V kletnih prostori je urejena turistično informacijska točka za obiskovalce Solčavskega. Osrednjo celico predstavlja večnamenska dvorana za multimedijske predstavitve, predavanja, izobraževanja, seminarje, delavnice, gostujoče razstave ali manjše kulturne prireditve. Okrog dvorane je speljana krožna stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega. V pritličju je razstavno prodajni prostor za izdelke s Solčavskega in iz širšega okolja. V enovitem prostoru se vsebinsko dopolnjujejo: razstavno prodajni kotiček, degustacijski, barski, bralni, internetni in otroški kotiček. S predstavljanjem in prodajo vzpodbujajo uporabo kvalitetnih izdelkov iz solčavskega gorskega lesa, izdelkov iz volne avtohtonih ovc jezersko–solčavske pasme, izdelkov iz avtohtonega kamna – Solčavskega marmorja, živilskih izdelkov s solčavskih kmetij. V prvem nadstropju so urejene pisarne za podeželski razvojni inkubator z možnostjo koriščenja skupnih prostorov in opreme za administracijo (telecenter). Prostori so namenjeni dejavnostim podjetij, društev in drugih organizacij s Solčavskega. V mansardi so občinski prostori (prvotno dve ločeni stanovanjski enoti namenjeni za oddajo v najem). (Vir: Energy Platform Workshop 1 Focus on buidling and housing policies 30. Avgust 2013, Bern, Switzerland Lecturer: doc. Uroš Lobnik)
Ključne arhitekturne ideje lahko zasledimo na: pročelju hiše, pri odprtinah na fasadnem plašču in pri prostorski zasnovi oziroma konstrukciji objekta. Pročelje sestavljata dve konični, v macesnu obdelani, fasadni površini, ki nakazujeta razpoložljive smeri gibanja po odprtem prostoru. Lahko bi rekli, da je pročelje neke vrste smerokaz po naselju. Skladno z omenjeno idejo so oblikovane tudi odprtine. Posebno vrednost imata lodži, še posebej tista v pritličju. Deluje kot neke vrste »povišan oder«, ki omogoča izvedbo javnih prireditev na prostem. Odprtini na kletni etaži povezuje lastna fasadna površina, izvedena v brušenem betonu. Stranski fasadi sta izvedeni v fasadnem ometu in pobarvani z belo barvo. Pristop pri oblikovanju fasadnega plašča spominja na likovno tehniko, imenovano kolaž. Značilnost oken na stranskih fasadah je v globokih špaletah, ki formirajo dodaten prostor na okenskih policah, ki ga je mogoče zapolniti z okrasnimi lončnicami. Prostor posameznih etaž je v osnovi enovit, sredi katerega se nahajajo štirje nosilni slopi. Pozicionirani so tako, da ne ovirajo prostorske organizacije etaž. Slednje je, po potrebi, mogoče tudi spreminjati. Polivalentni prostori so sicer redkost v sodobni arhitekturi, se pa dobro zavedamo koristi slednjih. Le zasnovati jih je izredno težko. Domiselni prostorski zasnovi sledi tudi oblikovanje nosilne konstrukcije objekta. Njena racionalnost, kot posledica celostnega pristopa v arhitekturnem komponiranju, močno vpliva tudi na končno ceno objekta. Bila je zelo ugodna in je znašala 650 EUR / m2.
Viri:
Slika1:https://www.competitionline.com/upload/images/d/7/3/9/7/3/0/9/d73973097a0b4bdc087ca32c6f510e9d_1.jpg
https://www.competitionline.com/upload/images/c/b/5/8/f/2/c/f/cb58f2cf6cf2533e8297c7459f0f3567_1.jpg
Slika2:https://www.competitionline.com/upload/images/a/5/6/0/8/2/f/b/a56082fb986e56ddd39a93c08427f2b8_1.jpg
Slika3:https://www.competitionline.com/upload/images/9/5/2/1/f/9/f/d/9521f9fdafb0f67d1e405f6d9f32310c_1.jpg
Slika4:https://www.competitionline.com/upload/images/3/9/4/3/7/9/3/d/3943793d77c82afe67108b189a271e77_1.jpg
Slika5:https://www.competitionline.com/upload/images/2/e/6/9/3/a/9/4/2e693a94c74b9bf02fe4b7f999d46022_1.jpg
Energy Platform Workshop 1 Focus on buidling and housing policies 30. Avgust 2013, Bern, Switzerland Lecturer: doc. Uroš Lobnik
