Piše: Luka Hepe
Za zdaj ostaja še nepojasnjeno, kdaj natančno je človek začel iz grozdja pridelovati vino. Zagotovo so ga uživali že v starem Egiptu in na območju Sirije. Navsezadnje nam stensko slikarstvo in reliefi v Egiptu prikazujejo trgatev in pridelavo vina. Vino in vinska trta pa predstavljata globoko simboliko tudi v Starem testamentu.
V obdobju Antike je vino dobilo skorajda kultni značaj. Uživali so ga v visokih krogih in tudi ob posebnih priložnostih. Stari Rimljani so vino častili kot napitek modrih in izobraženih, pijača pa je bila priljubljena tudi na cesarskem dvoru. V srednjeveški Evropi so se s pridobivanjem vina ukvarjali na mnogih mestih, kjer so bili pogoji za to dejavnost ugodni. Za razširitev vinogradništva in pridelovanja vina v zgodnjesrednjeveški Evropi pa imajo največ zaslug menihi benediktinskih samostanov. Vino je bilo v srednjem veku pomemben sestavnik jedilnika, saj ga niso uživali le kot pijačo ob jedi, temveč so ga mnogokrat uporabljali tudi pri samem kuhanju. Ob tem je treba dodati, da so srednjeveška vina vsebovala manjši delež alkohola kot v sodobnih časih.
Ob vinu so v srednjeveški Evropi kot pijačo uživali še medeno vino, vino z začimbami (ingver, cimet, sladkor, klinčke in muškatni orešček), pivo, določene vrste žganja, bolj poredkoma tudi vodo. Slednje so prebivalci najraje pili iz izvirov, saj je ta voda veljala za najbolj čisto in osvežujočo. Med brezalkoholnimi pijačami so prednjačili sadni sokovi, ki so jih pridobili iz svežega sadja. Iz celih jabolk in hrušk so naredili jabolčnik oz. hruškov sok. Med pogosteje uporabljenimi sadeži za sok so bile še slive, robide, črne murve in šipek. V nekaterih primerih so sadne sokove pustili fermentirati in iz njih tako naredili alkoholne napitke. Žgane pijače, ki pravzaprav niso bile podobne današnjim, so se povečini uporabljale za zdravstvene namene, saj so verjeli v njihove zdravilne in mladostne učinke.
Kjer pogoji za gojenje vinske trte niso bili ugodni so pili pivo. V Angliji, severni Nemčiji, v Skandinaviji, na Poljskem in nekaterih nižinskih državah so ga dnevno uživali pripadniki vseh družbenih slojev in starosti. Sprva je bilo pivo le zvarek iz ječmena, hmelj so mu na pobudo menihov dodali šele v poznejšem obdobju. Medtem ko je vino veljalo za pijačo višjih slojev in izobraženih, se je piva prijel status pijače revnih in podeželanov.
Domala nemogoče je potegniti povprečje pri količinah popitega vina in piva za vsa obdobja, območja, starosti in družbene skupine, pa vendar so količine zaužitega alkohola osupljive, sploh v primerjavi z današnjimi količinami. Res je, da je v srednjem veku vino in pivo vsebovalo manj alkohola kot danes, pa vendar so izračuni raziskovalcev taki, da so ljudje le redko spili manj kot liter vina na dan, povečini celo dva do štiri litre. V Angliji so v 16. stoletju popili tri litre piva na osebo v enem dnevu. Pitje alkohola v večjih količinah si lahko razlagamo z večjo žejo, saj je bila večina hrane konzervirana s soljo, kar je povečalo potrebo po pijači. Poleg tega sta vino in pivo pomenila kalorični dodatek, ki je zmanjšal občutek lakote in s tem predvsem revnejšim prihranil kak obrok.