Piše: Vlasta Črčinovič Krofič
Bojan Macuh: Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše
Kulturni center Maribor, zbirka Frontier (101) 2017
Bojan Macuh je doktor znanosti s področja edukacijskih ved in magister socioloških znanosti. Z letnico 2017 je pri Kulturnem centru Maribor, Zavodu za umetniško produkcijo in založništvo, v knjižni zbirki Frontier izšla znanstvena monografija Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Oblikovanje in prelom je delo Petra Dobaja, recenzijo sta napisali prof. dr. Jana Goriup in doc. dr. Milena Kerndl.
Znanstvena monografija je razdeljena na dva dela. V empiričnem delu avtor predstavi teoretična izhodišča, definicije in teorije pojmovanja staranja, izkušnje vseživljenjskega učenja in njihov pomen. V aplikativnem delu so v grafični obliki in v besedi predstavljeni rezultati raziskave, opravljene v domovih starostnikov v Pomurju. Avtor je v sklepnih ugotovitvah povzel rezultate raziskave in na njeni podlagi oblikoval predloge za izboljšanje življenjskega sloga starostnikov v domovih za starejše s pomočjo vseživljenjskega učenja.
Starost in staranje sta pojma, ki jih v mladosti in v zreli dobi, na vrhuncu življenjske moči, najraje prezremo. Poleg tega ima termin »starost« slabšalen prizvok. Zato se v sodobnem času uporabljata izraza tretje in četrto življenjsko obdobje. Tretje je obdobje od 65. do 75. leta starosti (zgodnja starost), ko je posameznik še vedno poln moči, aktiven in neodvisen ter četrto življenjsko obdobje od 76. do 85. leta starosti (srednja starost), ko so mnogi starejši zaradi bolezenskih tegob odvisni od drugih. (Pozna starost je obdobje po 86. letu starosti.) Seveda takšna delitev ne velja za vse enako. Upoštevati je trebno različne vidike staranja: časovno ali kronološko, biološko in doživljajsko ali psihološko staranje. Prav tako moramo pozornost posvetiti drugim vidikom, in to zdravstvenemu, socialnemu, ekonomskemu, demografskemu.
Pri tem, kako se bo posameznik spopadel s starostjo, ima pomembno vlogo vseživljenjsko učenje, ki ga Bojan Macuh obravnava v četrtem poglavju znanstvene monografije. V izsledkih raziskave so izpostavljeni inteligentnost, spol in kulturni kapital, kot tisti, ki se dopolnjujejo v procesu učne (ne)uspešnosti v tretjem in četrtem starostnem obdobju. Posameznika spremljata skozi vse življenje učenje in izobraževanje … učenje je širši pojem, saj lahko poteka bolj ali manj povsod … gre za učenje, ki ni sestavni del izobraževanja in ni nujno, da je načrtno in usmerjeno. Zelo pomembno je, da je postalo del življenja posameznika, da je prožno in traja vse življenje.
Na vključevanje starostnikov v vseživljenjsko učenje vplivajo mnogi dejavniki (zdravje, finančno stanje, okolje, starostnikova družina, psihološko počutje). Vseživljenjsko učenje zmanjšuje družbeno izključenost omenjene populacije. K temu prispevajo tudi različne oblike institucionalnega varstva v domovih za starostnike in druge oblike neinstitucionalnega varstva, to so: oskrbovana stanovanja, pomoč na domu, institut družinskega pomočnika, dnevni centri za starejše, socialni center, center za pomoč na daljavo, začasna oskrba kot kratkoročno bivanje in bielefeldski model.
V aplikativnem delu je avtor v treh sklopih izpostavil učinek vseživljenjskega učenja na slog življenja starostnikov v domovih za starejše v Pomurju, in sicer:
- medgeneracijsko sodelovanje v domovih za starejše,
- tehnična, strokovna in poklicna pomoč starostnikov v domu za starejše in
- izvajanje različnih telesnih vaj (joga, fitnes, Kneipp terapije).
Ti predlogi so uporabni za izboljšanje življenjskega sloga starostnikov v domovih starostnikov tudi v drugih okoljih oziroma regijah. Verjamemo, da jih v mnogih domovih za starostnike že upoštevajo, čeprav niso izdelali tovrstne specifične raziskave. Ob poglobljenem branju raziskave je mogoče zaključiti, da si mora družba kakor tudi posameznik prizadevati zgraditi čim boljši kulturni kapital. Le tega gradi posameznik v času svojega zorenja in gradnje profesionalne ter zasebne kariere. Boljši kulturni kapital zagotavlja boljšo kakovost življenja starostnika.
Problematika staranja prebivalstva predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Družba si pred reševanjem tega problema ne sme zatiskati oči in ga odrivati na stranski tir. Leta 2060 naj bi bila v Sloveniji tretjina prebivalcev starejša od 65 let. Mnogi med njimi bodo postali uporabniki resursov, ki jih bo ponujala in zagotavljala širša družbena skupnost. Znanstvena monografija Bojana Macuha: Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše je eden izmed kamenčkov v mozaiku spoznanj oziroma korak na poti k zagotavljanju in izboljševanju kakovosti življenja starostnikov danes in jutri.