Piše: Tanja Jerebic
Tri torke zapored bomo na drugem programu nacionalne televizije lahko spremljali nadvse zanimivo dokumentarno oddajo Ogrožena mesta. V prvem delu, ki je na voljo v MMC-jevem arhivu, so predstavili, kako se mesto New York spopada s čedalje hujšimi poplavami. Med najbolj ogrožene predele spada elitni Manhattan. Z ene strani ga obdaja reka Hudson, ki se steka v newyorški zaliv, z druge teče East River, zgornji del obkroža reka Harlem.
Nekdaj gričevnate predele so v šestdesetih zravnali z zemljo, da so na njih zrasle stolpnice. Z odpadnim gradbenim materialom so izsuševali obrežje in širili kopno. Naraščajoče potrebe po stanovanjskih in poslovnih stavbah so spodbujale nespametno gradnjo, pohlep velikih gradbenih korporacij je izpolnil še tako absurdne želje petičnih kupcev nepremičnin. Slednjim sta kapricioznost in grandioznost zameglila razum, stroki ga je zmehčal kapital. Tako danes dobršen del Manhattna stoji na umetno ustvarjenih tleh, medtem ko rajnki predniki počivajo na varnih gričkih, spremenjenih v britofe. Le vprašanje časa je, kdaj bo orkan živečo elito z zelenci vred odplaknil v morje.
Tragikomično je spremljati navdušenje inženirjev nad lastno pametjo, ko se borijo z mlini na veter. Dragi preventivni protipoplavni ukrepi spominjajo na otroško igro. Kadar otroci z najabstraktnejšimi idejami rešujejo svet, se jim zdi v domišljiji vse mogoče. Inženirji so izdelali napihljiv balon, s katerim bodo med poplavo zamašili prehod v podzemno železnico, zgradili so vodotesni stolpnici z energetsko samooskrbo, namestili so vodne črpalke … Vsa preventiva skupaj je pljunek v morje v primerjavi z rušilno močjo narave. Ob tem gre spomniti, da so ukrepi usmerjeni predvsem v reševanje najpremožnejšega sloja prebivalcev! Na newyorški podzemni železnici še vedno odpravljajo poškodbe po orkanu Sandy iz leta 2012. Življenje je izgubilo 220 ljudi, 20.000 družin so morali začasno preseliti, skupna škoda znaša 70 milijard dolarjev.
Na drugem koncu sveta nismo veliko bolj preudarni. Po začetnem navdušenju nad novo okoljsko politiko pod taktirko zdajšnjega ministra smo bili v minulem tednu razočarani. Minister in okoljevarstvena organizacija Rovo bosta v primeru Magne naredila majhno izjemo in zamižala na eno oko, da se uredijo papirji za začetek obratovanja lakirnice. Primer je občutljiv zaradi 200 delovnih mest v regiji z visoko brezposelnostjo. Ljudje bi radi delali, so zaposleni opozarjali v medijih, kar je vsem razumljivo.
Razlika v komunikaciji v medčloveških odnosih in na drugi strani med naravo ter človekom je očitna. Medtem ko smo se ljudje med seboj zmožni dogovarjati, ostaja narava brezkompromisna sogovornica; njene besede so ostre, pove brez ovinkarjenja, ne pozna diplomacije, zato nam zmeče v obraz popolnoma vse, kar mi vanjo.
Na spletu sem slučajno naletela na publikacijo o analizi farmakoloških substanc v pitni vodi v mestni občini Maribor za leto 2015. Teste je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Ostanki zdravil so bili najdeni v vseh delih vodnega cikla v mariborski občini, in sicer so potrdili vsebnost sledečih substanc: kofeina, paracetamola (Lekadol), karbamazepina (učinkovine za zdravljenje epilepsije, nevralgije živca zaradi multiple skleroze, diabetične nevropatije, manije oziroma bipolarne motnje), sulfametoksazola (učinkovine za zdravljenje sečil, nezapletene gonoreje žrela, okužbe dihal in prebavil, kolere, pljučnice itd.), teofilin (za zdravljenje bronhitisa in astme).
Naivnež bi se morebiti vprašal, kako so vse te farmacevtske spojine zašle v pitno vodo, saj ne vidi povezave med vodnimi viri in zdravili, ki jih zagotovo ne mečemo naravnost v zajetja. Voda v okolju kroži, česar človek ni zmožen povezati, je zmožna narava …
Na vodovarstvenih območjih gradnja objektov, ki bi lahko povzročili onesnaženje vodnih virov, ni dovoljena prav zaradi fluidnosti vode. Prej ali slej bomo tudi brez okoljske katastrofe v vodi pili strupe iz Magnine lakirnice. Ogroženi smo vsi uporabniki mariborskega vodovoda, ki jih napaja vodno zajetje Bohova v celoti ali deloma.
Po zgledu Magninih delavcev bi se moralo na desettisoče prebivalcev Maribora in okolice odpraviti na cesto s transparenti in vzklikati: Radi bi živeli! Zakaj se ne?
Viri:
Analizi farmakoloških substanc v pitni vodi v meatni občini Maribor za leto 2015