Mojo Men From Mars: Target Earth

Piše: Matej Krajnc

Martin’s Garage, 2019

mojo_men_cover_V05_3000_1000

Ob pogledu na posrečeno naslovnico sem se ob vedno večji apokaliptičnosti vsakdana, ki jo rešujemo prav z izdajami, kot je tale, spomnil še na filme Eda Wooda in knjige H. G. Wellsa. Ko sem prisluhnil glasbi, so mi po glavi rojile še mnoge druge asociacije, a prav to je čar poslušanja dobre avtorske glasbe, ki pa se ne skriva pred zgodovino; nasprotno, absorbira jo z odprtimi rokami, da nato ustvari nekaj svežega in svojega.

Zadnja leta iz “Martinove garaže” prihajajo same zanimive izdaje zasedb, ki jih je vredno trajno ohraniti na seznamih predvajanj, in če parafraziram Maleka iz Partljičevega Kulaka: rokenrol bo nas rešil, porka madona! Kaj pa nam preostane!? Tale zagrebški kvartet se je spustil iz vesolja, da bi zjebal sistem: s panksurferskimi kitarami in močno svetlobo, ki prihaja iz njihovega moja. Tudi naslovi pričajo, da z njimi ne kaže pometati: Blood, Wasted Life, Hard To Love, Ducktape Blues … Cajtgajstovski koncept, ki ne pušča preveč odprtih vprašanj: življenje, kot ga poznamo zdaj, se ne more dolgo nadaljevati na tak način. In kot je svojčas kvartet iz Liverpoola pokazal, da omledni kloni Elvisa ne morejo za dolgo prevzeti lestvic, kot je Dick Dale svojčas, še pred Hendrixom, pokazal, da je kitara dejansko lahko ne zgolj fetiš, ampak (v guthriejevskem duhu ali pa tudi sicer) prekleto učinkovito orožje, tako zdaj fantje iz Martinove garaže na ploščah sekajo in klestijo s svojimi muzikami in tile tule niso nobena izjema. S kombinacijo pankovskih rifov, posodobljenih surferskih kitarskih fraz in heavymetalskimi vokali, ki že v uvodnem komadu ponavljajo “blood on my hands”, ne morejo zgrešiti bistva. Hibrid, ki ga igrajo, je soundtrack dandanašnje mentalitete, dandanašnjega popotnika skozi atomski vek, ki se po njem sprehodi v malo manj kot enajstih minutah; tako dolga je namreč pričujoča plošča/EP.

Basist in pevec Krešimir Fitz, kitarista Nikola Fitz in Željko Trputec ter bobnar Zvonimir Bikić so gradivo, ki ga poslušamo, posneli v živo v zagrebškem klubu Vintage Industrial Bar septembra 2017. Skupaj so od leta 2008, snemajo od 2009, v predalu pa imajo že EP Invasion of Mojo Men from Mars (2015). Ime so si nadeli po pesmi sorodne zasedbe The Cramps, njihova paleta vplivov pa je široka, kar se tudi sliši: od že omenjenih The Cramps do Ramonesov, Clashev, Sonicsov in Buddyja Hollyja. Well … all right, bi rekel ta, in jim prisluhnil tudi na letošnjem Orto festu 27. aprila.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.