Lili Marlen ščemi
kurje oko.
Predolgi postanki pred ulično razsvetljavo
so ji pojedli telo.
Prehuda je samota,
ki se cedi s štirih sten.
Ni ti lahko, Lili Marlen!

Tvoja soba zaudarja
po praznikih.
Tvoje rjuhe popisujejo
retardirani uradniki.
Prehitro ugasnejo luč, ampak veš,
ta narod je klen!
Bodi vesela, Lili Marlen!

Ni se treba bat
velikodušnih posojil,
saj dobro veš, da je vse skupaj
zgolj precej plehek vodvil …

Lili Marlen sedi
na okenski polici.
Utrujena je,
nima več estradnih ambicij.
A še tako trden menih ob njej
postane polten.

Viva la musica,
Lili Marlen!

Matej Krajnc