Piše: Tanja Jerebic
Med 4. in 9. marcem je potekal že 36. Teden boja proti raku. Zveza slovenskih društev za boj proti raku z regionalnimi društvi ter Onkološkim inštitutom v prvem tednu marca vsako leto organizirajo več aktivnosti, s katerimi osveščajo javnost o preventivi pred vse bolj razširjeno boleznijo. V okviru iztekajočega se triletnega projekta »Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku«, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, so letošnje nasvete usmerili predvsem k upoštevanju vseh priporočil Evropskega kodeksa z namenom čim nižjega tveganja obolevnosti in zgodnjega odkrivanja morebitnih (pred)rakavih sprememb med prebivalci.
Priporočila proti raku svarijo pred kajenjem in uporabo tobačnih izdelkov, pred prekomerno telesno težo, pretiranim sončenjem, pozivajo k vsakodnevni telesni aktivnosti in zdravemu načinu prehranjevanja, omejitvi pitja alkoholnih pijač, k rednemu prezračevanju bivalnih prostorov zaradi zmanjševanja količine radioaktivnega radona, ki povzroča pljučnega raka, k zaščiti pred rakotvornimi kemikalijami na delovnem mestu in doma, k omejitvi jemanja hormonskih zdravil v menopavzi, k čim daljšemu dojenju otrok, cepljenju proti hepatitisu B in HPV ter k rednim preventivnim pregledom presejalnih programov Zora, Dora in Svit.
Žal se dobronamerni predlogi zdravstvene stroke pogosto izrodijo v absurd, ko jih želiš uresničiti v praksi. Pojem zdrave prehrane ni bil še nikoli tako izmuzljiv kot danes. Proizvajalci in oglaševalci živil namenoma zavajajo potrošnike, prikrivajo nevarne sestavine v izdelkih, izpostavljajo pa le tiste, ki ustrezajo zapovedanim smernicam zdravega življenja.
Prodajalci nam že precej dolgo vsiljujejo izdelke, ki zaradi različnih razlogov ne gredo v promet. Kupcu tik pred plačilom ponudijo še artikle, zložene na dosegu prodajalkinih rok.
Nedavno sem tako na blagajni trgovine zagledala razstavljeno čokolado. Lična embalaža s sliko mamljive jagode s čokoladnim prelivom in velikim rdečim napisom NO ADDED SUGAR me je premamila, še ponujati mi je ni bilo treba. Sestavin nisem preverjala, ker z očali na daleč drobnega tiska ne morem prebrati. Cena je bila znižana, vendar še vedno primerljiva s sorodnimi izdelki.
Istega dne sem zmazala prvo polovico in noč prebedela na straniščni školjki. Čeprav sem imela čas premišljevati, kje sem ustrelila kozla, sta se med sumljivima novostma znašla dva izdelka … Naslednji dan sem preverila drobno zapisane sestavine slajšega in ugotovila, da vsebuje umetne sladkorje in samo 25 % kakava. To pomeni, da v večinskem deležu vsebuje mašila in dejansko sploh ni čokolada! V nekdanji Jugoslaviji bi jo imenovali »šečerna tablica«! Če obstaja 50 % možnost za boljšega krivca, bo sladkosned za težave vedno okrivil manj sladko izbiro, zato sem akcijo s prejšnje noči ponovila … Še vedno pa ne vem, katera izmed skupka nekvalitetnih sestavin mi je povzročila težave …
Izdelek že v osnovi ne sodi med zdravo prehrano, ampak ko kupim kaj novega, sem skoraj vsakič presenečena; dobim prebavne težave ali alergijo … Ne morem do smrti jesti iste hrane! K sreči sem nezahtevna ravnodušna pivka in jedka in se brez večjih pretresov odrečem čemurkoli. V zadnjem tednu sem kavo zamenjala s čajem, v bistvu mi je popolnoma vseeno, kaj pijem za dobro jutro, glavno je, da se iz skodelice kadi. Ljudje smo pač vpeti vsak v svoje rituale.
Na področju prehrane sem veliko izboljšala, kar se pozna na počutju in zdravju. Ne morem reči, da se ne da nič narediti, vendar bi se morala tudi prehrambna veriga malo aktivirati. To je nedopustno, da kupujemo »zdrave« izdelke, ki nas zastrupljajo in da sploh obstaja možnost napačne izbire med hrano, ki bi morala biti vsa užitna in neoporečna … Prav tako ne razumem, čemu uvažajo zanič izdelke iz Velike Britanije in drugod, če obstaja na domačem trgu dovolj ponudbe. Uvoziti velja boljša ali vsaj primerljiva živila, ne slabših. Menda nismo postali evropski smetnjak za hrano, ki je drugje nočejo jesti!
Naslednja točka med priporočili kodeksa ni nič manj meglena od prehrane. Kemikalije v našem domu, če odštejemo hrano in vodo, dobimo s čistili in kozmetiko. Med ponudbo mil sem našla le en izdelek, ki je pakiran v neškodljivo embalažo, ne vsebuje kancerogenih snovi in hormonskih motilcev. Z njim pomivam tudi posodo, ker boljšega nimam.
Krem ne uporabljam več, zamenjala so jih naravna olja in masla. Nobena namreč ni ustrezala minimalnim zahtevam, da ne motijo delovanja endokrilnega sistema in ne vsebujejo rakotvornih snovi. Če se jim je kakšna vsaj delno približala, je bila cena previsoka. Obdržala sem kremo proti opeklinam, ki sicer vsebuje hormonske motilce, vendar mi služi le v primeru nesreče, če se opečem in alkoholni sprej za vroče dni, ki je dokaj neškodljiv v primerjavi z ostalimi.
Najbolj motni sta zobna pasta in prašek za perilo. Pri zadnjem nisem zasledila drugega kot alergenov, vendar sumim, da so marsikatero sestavino skrili pod pritiskom kapitala podjetja blagovne znamke. Včasih me po njem vse srbi … Mehčalca nisem nikoli uporabljala, ker draži dihala, po njem kiham. Alkoholni kis ga zadovoljivo nadomešča kot večino čistil. Za občasno uporabo hranim belilo na kisikovi osnovi in čistilo ter tablete za WC-školjko, ki skoraj gotovo vsebujejo kancerogene. Kemikalije so zame kompromis med zaščito pred bakterijami in čistočo, ki je prav tako pomembna za zdravje. Včasih so v čistilih nujno potrebne, zdrave ne bodo nikoli. Večja sramota je kozmetična industrija, in sicer takoj za prehrambno. Lahko se ji le odrečemo, zdrave izbire ni!
Naslednja boleča točka s seznama Evropskega kodeksa so presejalni pregledi za raka. Naj služijo svojemu namenu in ne postanejo samoumevna naloga, ki jo je treba obkljukati, ker so sredstva za to pač na voljo! Na Goriškem so po pričevanju pacientk neuspešni pri odkrivanju novonastalih tvorb na dojkah! Tudi sama sem vključena v presejalni program Dora v Mariboru. Z dosedanjo obravnavo sem bila zadovoljna do zadnjega pregleda v mariborskem UKC-ju, kamor sem bila napotena zaradi znanih tvorb in najbrž kakšnih dodatnih sprememb, sicer me ne bi poslali na nadaljnjo obravnavo. Specialist iz neznanega razloga ni našel ničesar. In to me navdaja s strahom … da se bo primorska zgodba začela ponavljati pri nas …
Več optimizma vzbujajo nove raziskave na področju zdravljenja raka. V minulem tednu sem prebrala članka o dveh slovenskih znanstvenikih v tujini; eden je odkril, kako se celice odzivajo na okvare v DNK, drugi računalniško analizira strukture proteinskega omrežja. Ambiciozno so zastavili tudi izraelski znanstveniki, ki trdijo, da bodo v roku enega leta dokončali razvoj zdravila na osnovi peptidov, ki bodo ubijali rakave celice z minimalnimi stranskimi učinki.
Nekaj se na tem področju vendarle premika, včasih je rak veljal za smrtonosno bolezen, a jo je napredek spremenil v kronično. Kljub vsemu ne smemo pozabiti, da je v lanskem letu pomorila približno 10 milijonov ljudi po vsem svetu.
Koristni povezavi:
Lista rakotvornih snovi
Priporočila proti raku