Kdo pospremi zvečer te spat, 
ko pospraviš izgubljen copat?
Kdo poboža te v slovo, 
ko v vetru se smeji drevo?

Je to mati, 
ki ti svečko briše? 
Ali sestra, 
ki ti risbo riše?
Je to oče, 
ki poljubi te na nos?
Morda bratec, 
ki po hiši teče bos? 

Ne, ne…

To je sonce, 
in ta ni zaman;
vsak večer 
začara koš ti sanj.

Zjutraj te zbudi vsak dan,
dokler si še ves zaspan.

In čeprav si malo krmežljav, 
pomembno je le, da si zdrav.