Vlasta Črčinovič Krofič: Taxi
(Kraj dogajanja taxi.)
Dober dan.
Dan. Kam greva?
Črnuče, gostilna Rogovilc.
Prav.
Samo prtljago položim na zadnje sedeže.
Prisedem k šoferju in preverim taximeter. Dva evra petdeset – startnina. Vzdihnem. Koliko bo do Rogovilca?
V bistvu ne grem k Rogovilcu. Nasproti so občinski prostori.
Oboje poznam.
Taksist stopi na plin in hitro zavre.
Poglej! Zakaj ne pelješ! Prednost imaš!
Malo ovinka in že drviva po Dunajski. Spet stojiva. Ti semaforji! Poškilim na taximeter – štirje evri.
Od kod ste se pripeljali?
Iz Maribora.
Gotovo ste učiteljica!
Kako ste uganili?
Če bi ocenil, da sem frizerka, prodajalka ali policistka bi prav tako pritrdila.
Kaj rečete na volitve?
Katere? Za evroposlance?
Za te. Kakšne plače! Kdo jih je izvolil? Ne grem volit.
Če ne gremo, bodo odločili tisti, ki bodo šli.
Stavim, da jih bo glasovalo manj kot za zaprtje trgovin ob nedeljah. Vedno nas izigrajo. Matirajo nas. Glasuješ za eno, dobiš pa drugo. Trgovine so ob nedeljah še vedno odprte. Ne, dovolj jih imam!
Pa saj niso vsi slabi. Poglejva Ljudmilo, Tanjo … Janeza, Lojzeta …
Pustiva politiko, ko pridejo na oblast so vsi enaki. Vidim, da ste pametna žena. Takoj prepoznam take. Moja žena je vzgojiteljica v vrtcu. Imava eno hčerko. In vi?
Taximeter – šest evrov.
Ja poročena sem, imam hčerko, vnuke.
Hrabra ženska! Danes je težko z otroki. Ne morete si misliti, kaj vse vidim ponoči okoli kolodvora. 14-letnice, 15-letnice – praznih pogledov. Valjajo se po asfaltu. Bojim se za svojo hčerko. V prvem letniku gimnazije je. Največja sreča je spraviti otroka h kruhu. Po tem si oddahneš. Pa kaj naj otroci? Starši so v službah. Oni sploh ne vidijo, kaj se dogaja. Šele, ko je prepozno, se držijo za glavo. Ja tega se najbolj bojim – drog, slabe družbe. Pa hčerka je zaenkrat pridna.
Od kod pa ste gospod?
Taximeter – osem evrov.
Iz Črne gore. Delal sem pri Viatorju, pa je šlo vse v nič. Vozil sem po vsem svetu … takšne, težke tovornjake. Na poti sem bil cele tedne. Rad sem delal. Pred leti Viatorja ni bilo več. Vozil sem za tujce po Rusiji. Nekaj mojih kolegov je na poti doživelo grozote. Enega šoferja so ubili; po tem sem nehal. Sedaj vozim taxi. Rečem vam, ni pomembno, kaj delaš, glavno je, da delo dobro opraviš. Tudi če pometeš cesto. Če je cesta čista, si lahko ponosen. To si ti naredil.
Taximeter – devet evrov.
Ja soglašam, vsako delo je častno.
Samo da spravim hčerko h kruhu! Pa da bi imel vnuke. To si želim. Ste gledali Tednik? Kaj vse si izmišljajo! Lezbijke, geji, brezspolniki … Če bi bila moja hči lezbijka, je ne bi nikoli več pogledal.
Bi jo pogledali, bi. Saj je vaša! Mene istospolni ali tisti z drugačnimi nagnjenji ne motijo.
Zapornice v Črnučah so spuščene – enajst evrov. Vlak hitro pripelje, pot je prosta. Taksist doda plin in lovi zeleno luč. V potni roki mečkam zadnjih deset evrov.