Piše Vlasta Črčinovič Krofič

ZALOŽBE – Raje izdajte ploščo kot prijatelja

Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Frontier (087), 2015

Dušan Hedl je uredil zbornik z naslovom Založbe – Raje izdajte ploščo kot prijatelja (2015). Knjiga je izšla pri Kulturnem centru Maribor, založbi Frontier. V zborniku so na 225 straneh zbrana razmišljanja o založništvu. Štirje avtorji: Dušan Hedl, Žiga Valetič, Matej Krajnc in Uroš Smasek so predstavili svoj pogled na založništvo v domačem prostoru. Spremno besedo je prispeval Dušan Hedl.

V prispevku z naslovom Založbe so koristne se je Dušan Hedl sprehodil skozi zgodovino razvoja nosilcev zvoka, vse od malih plošč prek albumov do digitalne glasbe. Predstavil je osebne izkušnje v založništvu oziroma proizvajanju fonogramov in delil zgodbe iz založbe.

Konec devetdesetih se je pričelo pri glasbenikih pojavljati negativno mnenje o založbah, češ da imajo založniki v mislih le svoje koristi in ne, da sta izvajalec in založba partnerja, ki zasledujeta cilje za dosego maksimalnega dobička. Navedeno je mogoče doseči le s timskim delom in ne tako, kot se dogaja v sedanjih časih, ko je izvajalec – glasbenik svoj snemalec, svoj producent, svoj pisec glasbe, svoj menedžer, marketingar in PR-ovec. Vprašajmo se, če lahko ena oseba v sebi učinkovito združuje vse navedene vloge. Mislimo, da ne. Morda bo kdo navrgel, da je v založniških pogodbah premalo pravic, in da so problematični prenosi pravic. Velikokrat gre pri branju pogodb za nesporazume … prenos pravic pomeni, da lahko tisti, ki prodaja CD, razpolaga s tistimi imeni, nosilci, deli za to, da jih lahko razmnožuje in prodaja na trgu, nikakor pa ne gre pri izdajateljskih pogodbah za prenos avtorskih pravic. Iz navedenega sledi, da je potrebna ločnica med razumevanjem, kaj so avtorske in kaj izvajalske pravice!

 

Žiga Valetič nas v sestavku Osrednji tok postavi na mednarodno sceno založništva, kjer se vrtijo vratolomni dobički. Avtor je predstavil pravno bitko ameriške skupine 30 Seconds To Mars, ki se je izneverila založbi EMI. Gre za zgodbo, ki nazorno ponazarja sodobni čas divjih poslovnih turbulenc, ko se sprašujemo o odnosu med ustvarjalci, posredniki, mediji in ustvarjalci.

Razlogov za tranzicijski vihar znotraj glasbene industrije je več, v ospredje pa silijo internet, You Tube in piratstvo … založbe so postale povampirjene, zaslužki od prodaje nosilcev so začeli padati … videospoti so strošek … edini zanesljivi vir dobička so postali koncertni nastopi … internet je mlel dalje do točke, ko se je začela izrisovati ena sama beseda brezplačnost. (Muzika je džabe – slovenski film s poanto brezplačnost je sinonim za vse, kar je označeno z alternativo.) A dajmo roko na srce, glasba ne more in ne sme biti brezplačna. Do končne oblike, vse od začetkov do predvajanja je vloženo delo, nastanejo stroški, ki jih je treba pokriti… pa saj hočemo da tisti, ki ustvarja, dobi plačilo za delo in preživi.

Vprašajmo se: Kako glasbo narediti dragoceno? Odgovor še vedno tiči na istem starem mestu: v tišini oziroma v Dylanovem vetru …

Matej Krajnc nas pod naslovom Ko kantavtor na rajžo gre ali Samozaložništvo in založništvo med samospevci zapelje v svojo zgodbo in z bralci deli trnovo pot kantavtorja, ki jo je prehodil do cilja: poslati delo med poslušalce. Avtor je predstavil svoje začetke iz gimnazijskih časov in navedel: v glasbi nisi mogel resno uspeti, če nisi imel zaledja založbe. Ta je po navadi krila snemanje pesmi v profesionalnih studiih, izdajo nosilca zvoka in poskrbela tudi za promocijo … z napredovanjem interneta se je zgodba obrnila: založbe niso bile več ključne … promocija je postala odvisna od vsakega posameznika … dejstvo pa je, če hočeš, da te vrtijo, je dobro, da imaš na svoji pesmi ime založbe zato, da te uredniki sploh opazijo.

Gotovo je treba poiskali založnika/založnike, ki ti ne dihajo za ovratnik. Avtor jih je zamenjal več. Pravi, da bo založništvo bržčas ostalo. Družba ga lažje prebavlja, ostaja občutek neke »skupne strehe«, nerazmetanosti, ki jo včasih čutimo v samozaložništvu.

Uroš Smasek je na podlagi obsežnega vprašalnika, ki obsega sedemnajst vprašanj, analiziral in izdelal Pregled slovenskih glasbenih založb. Na vprašanja je odgovorilo štiriintrideset založb. Na tem mestu se bomo dotaknili financiranja. Založbe imajo različne statusne oblike. V primerih, ko so registrirane kot kulturna društva, pridobivajo del sredstev iz javnih virov, drugi del so lastna sredstva. Majhni založniki imajo na voljo le lastna sredstva. Na nivoju države je (pre)malo spodbud. Glasbeniki, razen redkih izjem, od glasbe ne morejo živeti.

Iz predstavljene knjige Založbe – Raje izdaj ploščo kot prijatelja razberemo, da so založbe potrebne, da je med deležnikov, ki ustvarjajo, poustvarjajo in producirajo in reproducirajo glasbo, potrebna sinergija in sodelovanje. V slogi je moč. Ne pozabimo, bilko žita lahko prelomimo, kadar je povezana v snop, pa je to nemogoč