Piše: Tanja Jerebic
V okviru Evropske unije se je Slovenija zavezala k spoštovanju dogovora o 40-odstotnem znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Med njimi odpade najvišji delež na ogljikov dioksid (CO2), ki je prisoten kar v 81,7 odstotkih (vir: okolje.arso.gov.si). V glavnem nastaja kot stranski produkt človeške dejavnosti pri zgorevanju fosilnih goriv.
Emisije CO2 v prometu so na ravni EU 30-odstotne, čez 72 odstotkov CO2 v njem pridela cestni promet, od tega 61 % avtomobili. Stanje se poslabšuje …
V Sloveniji pridelamo 50,8 % toplogrednih plinov s prometom, sledi kmetijstvo s 15,9 %, zatem široka raba s 14,1 % (?, gospodinjstva 8 %, storitvena dejavnost 4 %), industrija prispeva 9,8 %, odpadki 5,1 %, proizvodnja električne energije in toplote 4,3 %. Podatki so še vedno za leto 2016 in dokaj približni, med različnimi portali se ne ujemajo!
Kljub vsemu smo si edini, da posledice podnebnih sprememb in onesnaženega planeta občutimo tako na globalni kot lokalni ravni. Morja so v zadnjih dvesto letih spremenila kislost za 30 %, živalske vrste množično izumirajo, ledeniki se talijo, ozračje se segreva, narašča vodna gladina, ki bo zalila nekatere obmorske kraje, ponekod so suše, drugod poplave, plazovi, Kitajci že redno uporabljajo dihalne maske, da o plastiki, hormonskih motilcih, pesticidih in drugih rakotvornih snoveh niti ne govorimo.
Torej so spremembe potrebne. Prehod v nizkoogljično družbo ostane edina rešitev preživetja na Zemlji, vendar se pri udejanjanju ukrepov za znižanje izpustov toplogrednih plinov začne zatikati zaradi nepravične razporeditve olajšav in bremen, ki najbolj obtežijo revne državljane.
Spomnimo se protestov rumenih jopičev, sprožila jih je podražitev dizelskega bencina. Med revnejšimi prebivalci v Franciji so avtomobili z dizelskim motorjem najbolj razširjeni zaradi ugodne cene. Francija je leta 2015 uvedla subvencijo v višini 10.000 € pri menjavi deset in več let starih dizelskih avtomobilov za električne. Podatka o njihovih cenah nimam, predvidevam, da so nekoliko dražji kot pri nas. Za primerjavo lahko navedem ceno za Renaultovo vozilo KANGOO Z.E. v Sloveniji, ki znaša s finančno spodbudo 15.708,00 €, brez nje pa 20.208,00 €. Zaradi nezanesljivih kratkotrajnih zaposlitev odpade možnost kreditiranja. Ker reveži navadno kupujejo rabljene avtomobile, drugih si ne morejo privoščiti, odpade tudi subvencioniranje. Komu so potem te subvencije namenjene? Premožnejši prebivalci ne vozijo deset let starih dizlov, srednjega sloja s stabilnimi solidno plačanimi zaposlitvami ni več, a tudi ta bi si omislil kakšno boljše vozilo, revnim zaposlenim niso dosegljive …
Na začetku maja so nas energetiki preko občil obvestili, da bodo nosilci prehoda v nizkoogljično družbo distribucijska omrežja, ki jih bo treba posodobiti in prilagoditi za razpršene vire, e-mobilnost, toplotne črpalke itd. Energetsko prenovo, priznavajo, bomo plačali odjemalci sami. Gospodinjstva bodo spodbujena k čim nižji potrošnji električne energije, in sicer tako, da bodo varčnejši plačevali 20 odstotkov višjo ceno, potratni pa kar za polovico dražjo od sedanje. Gospodinje bodo potlej pekle dobrote v nočnem času, med vikendom ali praznikih, sicer bodo imele potice prevelike luknje v sredi zaradi preseženih produkcijskih stroškov. Nočna peka nikakor ne bo edina posebnost v nizkoogljični družbi; pametni sistemi ogrevanja bodo zavrteli bioritem naokrog vsem prebivalcem, ki jim električna energija predstavlja edino možnost ogrevanja.
Čez 10 let, pravi agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, bomo odpravili revščino, povečali enakost med ljudmi in spoloma, poskrbeli za podnebje in zdravo okolje, uredili zdravstvo, šolstvo, javni prevoz, dostop do izobrazbe itd. Upam le, da ne bodo odhodki za podnebno preobrazbo preglasili prihodkov in subvencij za zagotavljanje blaginje za vsakogar. Revščina je zelo kompleksna kategorija; problem namreč ni v tem, da so reveži neosveščeni ali zanikrni in se ne zmenijo za okolje, v katerem živijo, temveč da ne zmorejo stroškov preobrazbe, kot sem nakazala s primerom rumenih jopičev in morebitnih težav glede sofinanciranja napovedane energetske prenove omrežja.