Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein

Piše: Matej Krajnc

Litera 2018, prevedla Barbara Pogačnik

IMG_4780

Lacan, sicer stari godrnjavs, je pohvalil vešče izpisano delo Marguerite Duras (1914-1996), ki naj bi s pričujočim romanom ovekovečila “utelešenje teorije o nedosežni ljubezenski želji”. Tega seveda ne pišemo z zadržkom ali sarkazmom, ljubezenski trikotnik in odnos nasploh, prikazan v pričujočem delu, je vse preveč zapleten za kaj takega. Tema romana je sicer klasična, a napisana na način, ki kompleksno psihološke ljubezenske zaplete – teh je v svetovni literaturi precej – nadgrajuje s svojstvenim, neposrednim slogom in posebnim vzdušjem; to po eni strani evocira francosko romanesknost iz kakšnih starejših časov, po drugi strani pa je nezadržno sodobno, takorekoč žlahtno sodobno, in, kar je morda najpomembneje, brez patetičnih konotacij, ki romane iz resnih in poglobljenih orisov psiholoških svetov kaj hitro potisnejo v “žanr”; to pot je ta oznaka izjemoma mišljena kot vrednostna konotacija.

Obsežna strokovna spremna beseda prevajalke je ključni referenčni aparat za kontekst in nasploh vse teoretično/zgodovinske aspekte pisanja in branja pričujočega dela. Med drugim opozori, da je že sam naslov romana (Le ravissement de …) vstop v večplastno (več)pomenskost njegove vsebine in da je pričujoči prevod naslova kot “zamaknjenost” zgolj eden od pomenskih odtenkov. Ti so tudi ena poglavitnih odlik knjige – in, če pomislimo, pravzaprav odlika vsake vrhunske literature -, ki se sicer začne zelo faktografsko, pravzaprav kar suho in skorajda docela distancirano od kakršnekoli psihološke/osebne/čustvene konotacije, a s tem bralca zgolj pripravi na popotovanje skozi zgodbo, ki je “in medias res”, brez odvečnih slogovnih bravur, pri čemer je treba takoj povedati, da delo odlikuje izbrušen in učinkovit slog, a tak, ki na sebi ne prenese balasta. To je literatura, kajne, o kateri moramo vedno znova razmišljati in ki nas prisili v večkratno branje in tuhtanje o tem, kako nobena odločitev/dejanje/dogajanje ni enoznačno in kako je brezplodno obsojanje po teh ali onih moralnih načelih posameznika. To je tudi bistvo etike pričujoče knjige; naprej pa se sprehodite sami.

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.