Piše: Matej Krajnc

Virgin/Eagle Vision 2019

Bridges to Babylon navsezadnje ni bila tako slaba plošča; če odmislimo vsaj podpisanemu precej dolgočasni singl Anybody Seen My Baby in produkcijo, ki je večkrat delovala nekoliko preveč kompresirano in plehnato, se je na plošči znašlo precej pesmi, ki sodijo med pomembna dela Stonesov, denimo Out of Control, na njihovih koncertnih spiskih pa je ostala tudi Saint of Me. Tudi Flip the Switch je ena od pesmi, ki se je posrečila, in čeprav imajo Stonesi uradno težave z relevanco že od konca sedemdesetih, je treba pošteno priznati, da še vedno imajo kaj pokazati, čeravno so postali mašina za produciranje koncertnega dobička in, se zdi, počnejo prav to, proti čemur so svojčas udarjali; namreč proti igranju oldies-goldies za nostalgije željne množice. To seveda počnejo bolje kot kak povprečen “vegaški” zabavljač in njihove pesmi tudi danes nosijo prav takšno težo kot nekoč. Sympathy for the Devil denimo. Ali Street Fighting Man. Ali It’s Only Rock’n’Roll. Ali, naposled, Satisfaction.

Mick Jagger je bil leta 1998, ko so Stonesi prišli v Bremen, v klasični poplesovalni in postavljaški formi, čeprav ga raje vidim, ko je pri miru in stoje pred mikrofonom igra kitaro. Ki je ne igra slabo, da ne bo pomote. Kot tudi še vedno menim, da bi za frontmana benda večkrat raje videl Keitha, ki poje manj afektirano in z večjim občutkom. Micka njegova prislovična “razgibanost” večkrat stane vokalne suverenosti in prepričljivosti. A Stonesi so, kakršni so, in leta 1998 je imela turneja v podporo albumu Bridges to Babylon celo pet etap, bremenski koncert je bil del zadnje. Sliši se, da je ekipa proti koncu turneje dodobra izpilila tudi nove pesmi, zvenijo že kot “železni” repertoar, kar je vedno dober znak. Na začetku pesmi Flip the Switch med drugim denimo slišimo tudi Jaggerjevo nemščino.

V dotičnem paketu, ki je ravnokar izšel, je poleg dveh zgoščenk priložen še Blu-Ray s posnetkom koncerta in štirimi “bonusi”, ki jih na ploščah ni. Če želite vinilno različico, je na voljo tudi ta. Bremenski oboževalci so izglasovali vključitev pesmi Memory Motel (z albuma Black and Blue (1976)), kar je v zapisu na ovitku posebej omenjeno, priložena pa je tudi knjižica s spremnim besedilom in fotografijami. V besedilu izvemo, da je pričujoča turneja bila prva, na kateri so uporabili “oder B”, drugi oder s podaljškom, ki je bend popeljal do srede štadiona, do tedaj najdlje med občinstvo. “Vsak večer sem se bal,” je priznal Mick, “da ta odrski podaljšek ne bo deloval. A turneja je bila res dobra.”

Ni kaj, pritrjujemo.