Piše: Dušan Hedl
(odlomek iz knjige Podjetništvo v kulturi na primeru Mestne občine Maribor, napisano 2006, objavljeno v knjigi 2012, zbirka Frontier)
Festival Lent
Festival Lent z zastonjskimi prireditvami poruši interes za popularnoglasbene dogodke daleč naokoli. Festival je v drugem delu življenjskega cikla. Za podaljšanje tega cikla bi se moral prilagajati okolju in zahtevam kulturno senzibilnega potrošnika. Predlagamo rešitve: razširitev gurmanske ponudbe z vegetarijansko in vegansko ponudbo, razširitev programske ponudbe (festival se ni odpiral za nove generacije, ki preferirajo različne glasbene stile), širitev v populizem (festival je že zdavnaj prebil meje artizma kulturno-umetniškega festivala, populizem je imel vgrajen v program, širitev v populizem je logično nadaljevanje, ki prinaša dohodek), širitev programa s subkulturnimi umetniškimi praksami (tudi ta skrajnost, ob populizmu, bi festivalu prinesla novo svežino, publiko in zagon).
Festival Lent ima vgrajeno podjetniško miselnost, zasebno iniciativo in s tem »zasebne obraze na javnih mestih«1, funkcionira kot zasebni projekt. Velik podjetniški izziv za akterje festivala bi bil privatizacija, ki bi javno infrastrukturo in javni zavod uporabljala kot partnerja in ne kot izhodišče za izvedbo.
1 Tekst Private faces in public spaces S. Meirja in B. S. Freya, ki se ukvarja s primerom zasebnega muzeja v Evropi Beyeler Museum, Riehen blizu Basla. V knjigi Muze na trgu Frey opiše funkcioniranje javno financiranih festivalov na primeru salzburškega festival iz zornega kota ekonomike kulture (Frey, Pommerehne, 2001, str. 60–70).
Iz predgovora: