Festival Lent – v knjigi Podjetništvo v kulturi 2006/2012

Piše: Dušan Hedl

(odlomek iz knjige Podjetništvo v kulturi na primeru Mestne občine Maribor, napisano 2006, objavljeno v knjigi 2012, zbirka Frontier)

Festival Lent

Festival Lent z zastonjskimi prireditvami poruši interes za popularnoglasbene dogodke daleč naokoli. Festival je v drugem delu življenjskega cikla. Za podaljšanje tega cikla bi se moral prilagajati okolju in zahtevam kulturno senzibilnega potrošnika. Predlagamo rešitve: razširitev gurmanske ponudbe z vegetarijansko in vegansko ponudbo, razširitev programske ponudbe (festival se ni odpiral za nove generacije, ki preferirajo različne glasbene stile), širitev v populizem (festival je že zdavnaj prebil meje artizma kulturno-umetniškega festivala, populizem je imel vgrajen v program, širitev v populizem je logično nadaljevanje, ki prinaša dohodek), širitev programa s subkulturnimi umetniškimi praksami (tudi ta skrajnost, ob populizmu, bi festivalu prinesla novo svežino, publiko in zagon).

Festival Lent ima vgrajeno podjetniško miselnost, zasebno iniciativo in s tem »zasebne obraze na javnih mestih«1, funkcionira kot zasebni projekt. Velik podjetniški izziv za akterje festivala bi bil privatizacija, ki bi javno infrastrukturo in javni zavod uporabljala kot partnerja in ne kot izhodišče za izvedbo.

1 Tekst Private faces in public spaces S. Meirja in B. S. Freya, ki se ukvarja s primerom zasebnega muzeja v Evropi Beyeler Museum, Riehen blizu Basla. V knjigi Muze na trgu Frey opiše funkcioniranje javno financiranih festivalov na primeru salzburškega festival iz zornega kota ekonomike kulture (Frey, Pommerehne, 2001, str. 60–70).

image
Podjetništvo v kulturi – na primeru Mestne občine Maribor, zbirka Frontier, 2012

Iz predgovora:

“V delu Podjetništvo v kulturi avtor Dušan Hedl objavlja več različnih raziskovalnih besedil, oziroma izvlečkov seminarskih nalog na študiju podjetništva, ki vsebinsko obravnavajo kulturo, umetnost, intelektualno delo in kulturne politike iz zornega kota podjetništva.
Kultura je, če gre soditi po odnosu medijev in intelektualcev, prvi, glavni in osnovni steber slovenstva, v katerega se ne sme dvomiti, kaj šele v njej kar koli spreminjati in prevrednotiti. Tak odnos vodi v nadvse bizarno situacijo. Ker je kultura »steber naroda« se ne sme posegati v ustaljena stališča o vrednosti naše t.i. kulturne dediščine, hkrati pa jo je treba, ker je pač izvor vsega, dobro poznati. Posledično moramo vsi Slovenci, še posebej tisti, ki hočejo biti kulturni, s seboj vlačiti čedalje težjo in bolj raznoliko kulturno prtljago, kar za umetnike seveda pomeni čedalje več težav. Umetnost mora, če naj bo opazna, biti šokantna, hkrati pa naj bi bila, če naj bo priznana kot dobra, še intelektualno poglobljena in družbeno-kritična. (Jure Aleksejev, iz Predgovora)”
Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.