Piše: Matej Krajnc
Columbia/Legacy 2019 (CD, DL, LP (izide konec avgusta))
Krajnc, čemu pišeš o glasbi iz filma, ki ga še nisi videl? Takšen pač sem, nič prida me ni. Film je načeloma preprosto zasnovan po resnični zgodbi: lutonskemu mladeniču pakistanskih korenin l. 1987 glasba Brucea Springsteena spremeni življenje. Nekaj podobnega se je zgodilo marsikomu izmed nas, morda še malce prej: v prvi polovici osemdesetih smo, osnovnošolci, lačno zgrabili album Born in the USA (1984) in se navduševali nad Trapped na albumu USA for Africa (1985). Nekateri so potem Springsteena “pozabili”, ga nehali spremljati; nekateri ga nismo in ga ne bomo, smo pa glasni in kritični, jebat ga. Ko sem izvedel, da bo ugledal luč sveta film, naslovljen po prvi “veliki” Springsteenovi pesmi – izvirnik je izšel leta 1973 na njegovem prvencu, večji komercialni uspeh pa je z njim dosegla zasedba Manfred Mann Earth Band – sem seveda čakal, kaj bo. Kaj bodo dali na ploščo z glasbo iz filma. Bo na njem tudi kakšna kost za glodanje? Ah, brez skrbi!
Na pričujočem albumu je dvanajst Springsteenovih pesmi in še enkrat toliko drugih zadev, med drugim odlomkov iz filma in nekaterih drugih pesmi, denimo The Sun Always Shines on T. V. zasedbe a-ha z njihovega prvega albuma in It’s a Sin Pet Shop Boys. O teh morda več kdaj drugič, tale kratek zapis pa se osredotoča na Springsteenove prispevke. No ja, ne toliko prispevke kot uvrstitve, saj ni za film napisal ničesar novega, a kljub temu bo za springsteenofile – in tudi za marsikaterega ljubitelja zgodovine popularne glasbe nasploh – nakup albuma nujen, ker na njem najdete en do zdaj še neobjavljen studijski posnetek in dve koncertni izvedbi, ki tudi še nista bili objavljeni na albumu.
Leta 1979 je Springsteen na dobrodelni koncertni prireditvi No Nukes premierno izvedel tudi pesem The River, naslovno pesem albuma, ki je izšel naslednje leto in ga dokončno postavil na visokokomercialni zemljevid. Na albumu s koncerta te pesmi ni bilo, omenjena premierna izvedba pa je zdaj na voljo tule, in z njo vred akustična različica pesmi The Promised Land z albuma Darkness on the Edge of Town (1978); pričujoča akustična izvedba datira v leto 2014. Kot tretji priboljšek nas čaka pesem I’ll Stand By You, o kateri se je precej govorilo že prej – Springsteen jo je napisal za film Harry Potter and the Sorcerer’s Stone, a potem je v filmu ni bilo. Če bi ne šlo za otroško pesem, bi se nad nadvse klišejskim refrenom (“I’ll stand by you always, always, always …”) lahko upravičeno zmrdovali, tako pa zadeva v tem kontekstu ostaja bolj ali manj predvidljiva Springsteenova poprej neobjavljena pop balada. Po drugi strani je res tudi, da je zdaj na tem albumu pesem vzeta iz “otroškega” konteksta in da bi se, če bi bili tako nastrojeni, lahko tudi zmrdovali, še vedno ne povsem potolaženi zaradi silnega padca kakovosti njegovih besedil v zadnjih desetletjih. A to navsezadnje ni naš problem.
Preostalih devet pesmi iz Springsteenovega tabora se bere kot neke vrste mini “greatest hits”: Dancing in the Dark, Badlands, Cover Me, Thunder Road, Prove it All Night, Hungry Heart, Because the Night, naslovna in Born to Run. Pesmi torej, ki so med najširšim občinstvom ustoličile Springsteena-avtorja in Springsteena-zvezdnika. Film in album bosta zagotovo vzbudila zanimanje za njegovo glasbo iz vseh obdobij, čeprav bi težko rekli, da ga ne poznajo tudi najmlajše generacije … a morda ne vedo čisto natančno, zakaj. Film si bo treba ogledati, kot tudi prosluli Yesterday, ki je seveda spet pospešil prodajo vsega, kar so kdaj naredili Beatli. Letos obeležujemo petdesetletnico albuma Abbey Road, ki bo začinjena z arhivsko razkošnico, Springsteen pa je junija izdal nov album. Vzrokov za poslušanje in gledanje torej ne manjka.