Štiri flaše preveč

Piše: Tanja Jerebic

Ker sem okoljsko osveščena potrošnica, se mi doma kopičijo predvsem steklenice, stekleni kozarci in zdravju neškodljiva embalaža iz trde plastike. Večkrat me na ekoloških otokih med odlaganjem krame v zabojnike prešine, kakšna škoda je vse to zavreči, saj bi embalažo z malo politične volje in pameti proizvajalci lahko ponovno uporabili. Mar je res ceneje nekaj uničiti in izdelati novo? Bi ne bilo enostavneje staro razkužiti, oprati ter poslati v ponoven obtok? Ob neskončnem hvalisanju industrijalcev glede recikliranja odpadne embalaže vsakič zavijem z očmi. Tolikšno poneumljanje prebivalstva si pač zasluži spakovanje in grimase vseh sort. Zakaj bi reciklirali embalažo, ki je že uporabna!

Če bi imela doma več prostora, bi si privoščila eksperiment, leto dni bi zbirala odpadno embalažo, ki je ni potrebno reciklirati za nadaljnjo rabo; jedilno olje, kokosovo olje, mleko, sok, marmelada, olive, vložene kumarice, rdeča pesa, alkoholni kis, pesto omaka, vse začimbe, repa, zelje, občasno pivo … Na prvo žogo nanese vsaj 400 kosov letno na osebo!

Odpadno embalažo prehitro zavržemo
Odpadno embalažo prehitro zavržemo, Foto: Tanja Jerebic

Od vsega, kar sem naštela, lahko vračam v trgovino le pivske steklenice, vendar se je zadnjič v Tušu — ni izjema, v nobeni veleblagovnici jih ne sprejemajo odprtih rok — zapletlo. Prinesla sem jih pet, kdove koliko časa so mi delale gnečo v že tako pretesni omari. Eno sem hotela zamenjati za polno, sicer mi praznih v trgovini ne bi želeli odkupiti. Na blagajni me je prodajalka opozorila, da pri njih ne odkupujejo steklenic, kavcijo mi lahko ’vrne’ le, če vzamem pet polnih. Razložila sem ji, da do novega leta s petimi pivi nimam kaj početi. Tako smo sklenili jalov kompromis, znesek vračila kavcije za štiri steklenice mi je zapisala v dobro na račun. Nekaj časa sem listek prenašala s seboj v denarnici, nakar sem ga vrgla v smeti, izpraznjeno flašo pa v zabojnik s steklom. Za deset centov na komad me ne bodo zapredli v krog neskončnega absurda kupovanja in pitja piva, kadar mi ne paše … V realnosti ni možnosti, da bi preplačano kavcijo dobila povrnjeno nazaj, kajti po vsakem pivu, ki ga spijem, ostane prazna steklenica, tako bodo štiri vedno odveč …

Na spletu sem naletela na poslansko vprašanje, ki ga je bivšemu ministru za okolje lani postavil poslanec stranke SDS, in sicer ga je zanimala možnost odkupa praznih pločevink in plastenk po zgledu dobrih praks iz ostalih evropskih držav. Dobre ideje je treba podpreti, ne glede od kod priletijo, vendar so očitno izzvenele v prazno … Mnenje okoljskega ministrstva je, da bi odkup embalaže podražil izdelke v breme potrošnikov.

Mar res? Bodite prepričani, da proizvajalci vse stroške za odpadno embalažo pribijejo k ceni izdelkov. In če dobro pogledate fotografijo, boste ugotovili, da moje sploh ni potrebno reciklirati, le ponovno uporabiti. Izjema so vrečke za oreščke, sirni namaz, makaroni, vse ostalo kupujem v papirnatih ali kartonastih ovitkih … Misel, da stroške reciklaže krijejo proizvajalci, je utopična!

Toliko za danes o skrbi za okolje glavnih odločevalcev pri nas …

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.