Luknja kot iz filma

Piše: Tanja Jerebic

Včasih me med ogledom kakšnega starega filma presune univerzalnost določenih idej. V različnih preoblekah se ponavljajo skozi zgodovino. Ljudje kot najinteligentejša vrsta na planetu bi morali prepoznati tako očitne vzorce, če bi želeli izstopiti iz začaranega kroga. Nezmožnost učenja iz napak naših prednikov je povezana z nesposobnostjo prepoznavanja oziroma povezovanja poznanih vzorcev med različnimi situacijami; opaziti tisti del, ki se ponavlja med različnim.

Gospod Kline je film slovitega pisca in režiserja Josepha Loseyja iz leta 1976. Dogajanje je postavljeno v okupirano Francijo januarja 1942. Glavni junak je bonvivan, obožuje brezskrbno življenje, umetnost in denar. Kot večina privilegiranih francoskih državljanov višjega srednjega sloja je povsem brezbrižen do družbenih sprememb in zla okrog sebe. Njemu in njegovim prijateljem gre še vedno dobro, tuja nesreča se ga ne tiče. V človeški stiski najde priložnost za zaslužek, življenje na veliki nogi stane. S preprodajo umetnin služi bajne denarce, po smešno nizki ceni jih odkupuje od Judov. Ti so na begu pred policijo primorani na mah razprodati svoje imetje, ilegalna pot v tujino jim utegne rešiti življenje. Vsak člen v tihotapski verigi jih brezsramno odira za poljubno visoko vsoto denarja …

Nekega dne dobi g. Kline pred domačim pragom časopis judovske skupnosti, naslovljen na njegovo ime. Želi ga odjaviti, vendar se stvari začnejo po kafkovsko zapletati. Vsem Judom ga morajo pošiljati, odjava ni možna, dokler ne dokaže, da ne sodi mednje. Primer prijavi policiji, ne da bi se zavedal dvojne vloge represivnega organa v odnosu do različnih državljanov, nekatere ščitijo, druge preganjajo in zapirajo. Izve, da je za njim razpisana tiralica. Skuša jim razložiti, da ni ne Jud ne iskana oseba, torej mora obstajati še nekdo z istim imenom. Obsedeno ga začne iskati, vmes mu splošno in uradno sprejeta antisemitska gnojnica, o kateri ni nikoli prespraševal, začne kapljati za vrat. Policija od njega zahteva potrdilo o poreklu starih staršev, birokratski mlini meljejo počasi …

Če bi bil gospod Kline zmožen razumeti svojo novo realnost, v katero so ga pahnili opeharjeni Judi, bi tudi v sposojenih škornjih lahko pobegnil, celo na vlak se usede s tem namenom, a na bližnji postaji izstopi. Napuh ga žene, naj jih sezuje, nadaljuje igro, navsezadnje sploh ni Jud, zakaj bi bežal!

Luknja, foto: Tanja Jerebic
Luknja, foto: Tanja Jerebic

Policija ga odpelje v zbirni center, kjer trpajo bodoče taboriščnike v vagone. V zadnjem hipu zagleda svojega odvetnika, maha mu s potrdilom o poreklu starih staršev. A kaj, ko na nasprotni strani opazi, kako se drugi g. Kline vzpenja v vagon za Auschwitz. Skoči za njim. Šele ko zapahnejo vrata vagona, doume pravila igre.

Pred usodnim skokom je imel antijunak na voljo dve možnosti: prevzeti potrdilo in dokazati oblastem pomoto ali priti zadevi do dna. Uganko uspe uspešno razvozlati, obenem pa se zave, da se je z dna nemogoče dvigniti nazaj v življenje, ker sistem to onemogoča.

Večina Slovencev bi znala prepoznati vzorec iz zgodbe v povezavi z begunsko problematiko, precej manj se jih prepoznava v vlogi potencialnih beguncev. Ne vidijo prav nobene povezave med seboj in arabci, zato podpirajo politiko zapiranja meja znotraj evropskega prostora. Morebitno zaostrovanje odnosov znotraj lastnega naroda ali s sosednimi državami se jim ne zdi verjetno, njim se kaj takega ne more zgoditi …

Še manj jih zna vzorec iz filma aplicirati na področje ukinjanja socialnih pravic, na primer dodatka za delovno aktivnost. Populistična retorika skrajne desnice se v političnem prostoru pomika proti levi sredini in med prebivalstvom širi nabor svojih podpornikov. Res je, nekateri volivci se bodo morali premakniti na eno ali drugo stran, kajti v sredini je zazevala luknja. V vsakem primeru bo število tistih, ki menijo, da so brezposelni lenuhi, ki bi jih bilo treba aktivirati, poskočilo. Kajti niti v sanjah ne vidijo nobene povezave med sistemsko brezposelnostjo, ki se vleče vse od divje privatizacije po osamosvojitvi Slovenije in je svojo bazo odvečnih na socialnem dnu dodatno okrepila v naslednji krizi po kolapsu nepremičninskega balona.

Struktura registrirane brezposelnosti v Sloveniji za letošnji september kaže, da je uradno na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 69.834 oseb, od tega 54 % dolgotrajno brezposelnih. Samo v uradni evidenci je zabeleženih 37.710 trajno odvečnih ljudi. Da se pri nas številke rade olepšajo vedo tudi na Statističnem uradu, kjer znajo zavajati javnost še bolje kot na Zavodu. Brezposelnost med Slovenci so ugotavljali s pomočjo ankete in znaša za prejšnji mesec 43.000 ljudi, torej 4,2 %. Google ima tako podatek o 4,2 % stopnji brezposelnosti v Sloveniji, ki je celo nižja kot pri Avstrijcih (4,5 %) in pri Dancih (5 %).

Na Zavodu sem prijavljena kot brezposelna od leta 2004, v uradni evidenci Zavoda me ’beležijo’ od 2015. Kar trikrat so me resetirali. Prvič zaradi vključitve v program za pridobitev certifikata NPK za izdelovalca spletnih strani, drugič zaradi študija informatike (6. st.), ki so ga prav tako financirali preko programa Aktivne politike zaposlovanja, oboje sem uspešno zaključila. Vmes sem zaključila študij slikarstva na ALUO (7. st.), pred tem pa sem bila vsaj 5 let brezposelna (pred letom 97), kar se tudi nikjer ne vidi. Tretjič so me izbrisali leta 2015 zaradi vključitve v javna dela, nasilje sem prenašala 3 mesece, zatem so se me znebili. Na vse kriplje sem si prizadevala, da bi me kdo zaposlil. Sprejela sem vse predlagane pobude s strani Zavoda, nikoli nisem zavrnila nobene vključitve v Aktivno politiko zaposlovanja.

Nedavno sem se do solz nasmejala med prebiranjem Siolovega kolumnista, ki je razpredal, kako podjetja svojim zaposlenim privoščijo le brezplačna predavanja, ki jih naključno nažicajo pri brezplačnih predavateljih ne glede na vsebino, sredstva namenjena zanje pa pospravijo v svoj žep. Pred dvema letoma sem se prostovoljno vključila v program zaposlitvene rehabilitacije, ki naj bi aktivirala dolgotrajno brezposelne in jim olajšala pot do zaposlitve. Predavanja so bila povsem mimo naših potreb in skrajno absurdna. Na enem od njih nam je Slovenska vojska predstavila poklic vojaka. Nejevoljno sem opazovala razstavljeno orožje, ker sem pacifistka. Po predstavitvi smo lahko postavljali vprašanja. Vsi udeleženci so vztrajno molčali. Nisem se mogla zadržati, vprašala sem, če se jim ne zdi, da so za novačenje novih kadrov konkretno zgrešili ciljno skupino. Zakaj so izbrali prav nas, če se že na daleč vidi, da smo vsi prestari za poklicne vojake … V zadregi je odgovoril, da so se odzvali na željo ’organizatorja’ …

Po treh mesecih aktivnega sodelovanja mi je direktor postavil ultimat: ali podpišem prostovoljni izstop iz programa ali me bo tožil, ker blatim ugled njegove firme.

Mesečna nagrada za vključitev k ’rehabilitaciji’ je znašala okrog 200 evrov in ni vplivala na višino socialne pomoči. V drugem delu programa so jim pribili še 80 centov na uro, za firmo so opravljali lažje fizično delo, prispevkov za delovno dobo jim niso plačevali. To kar veliko pove o motiviranosti dolgotrajno brezposelnih oseb za delo, za par stotakov so pripravljeni poteptati lastno dostojanstvo. Če mene vprašate: poniževanje, poneumljanje, izguba časa in energije, predvsem pa ne izboljša zaposlitvenih možnosti.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki pri brezposelnih prostovoljcih ne more preseči mesečno 104-ih evrov, je neutemeljena. Vsi, ki smo zaradi sistemskih napak obtičali na dnu, zaslužimo vsaj žarek svetlobe v luknji, kjer trohnimo že desetletja. Socialna podpora je za 40 evrov nižja od praga totalne revščine, določen je pri 442-tih evrih. Utopično je pričakovati, da bo kdo zaposlil nekaj manj kot 40.000 dolgotrajno brezposelnih v srednjih letih, če tega niso storili v tridesetih letih. Javna dela zajamejo le nekaj odstotkov brezposelnih (6,5 % za 2019). Kaj pa ostali?

Ne bodi kot gospod Kline, nikoli ne veš, kdaj te pahnejo na drugo stran.

Viri:

Surs, brezposelnost
ZZZS, registrirana brezposelnost
Toliko služb, pa vse več prejemnikov socialne pomoči

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.