Danilo Šuster: Kaj delajo filozofi?

Kulturni center Maribor, zbirka Znanstvena monografija, 2019

Knjiga v prvem delu predstavi berljiv uvod v sodobno filozofsko analizo. V prvem poglavju avtor zagovarja svoj didaktični predlog vstopa v filozofijo, ki temelji na nekaterih osnovnih tehnikah filozofskega in kritičnega razmišljanja: filozofski problem, ki nas “vleče” na različne strani, opredelitev osnovnih pojmov, razumevanje v prostoru alternativ, argumentiranje in presoja o posledicah. Gre za sokratsko metodo, ki jo ponazarja s številnimi primeri, tako iz filozofske tradicije (klasične in sodobne) kot iz vsakdanjih pojmovnih zapletov. V posebnem poglavju predstavi kritične analize štirih argumentov (svoboda in napovedljivost, dualizem duha in telesa, problem absurda in Feyerabendov zagovor astrologije). V osrednjem delu avtor svoj pristop poglobljeno ponazori s tremi klasičnimi filozofskimi temami: svoboda in determinizem, realizem, skepticizem, ki jim dodaja temo nestrinjanja. Tretji del vsebuje dva panoramska pogleda na delo sodobnih filozofov, knjigo pa zaključuje “Dodatek,” ki pojasnjuje razliki med kontinentalno in analitično filozofijo.

Delo je po stilu pisanja in pristopu namenjeno tako tistemu, ki šele vstopa v filozofijo kot tistemu, ki ga zanima sodobno filozofsko dogajanje. Novosti so tako v pristopu in stališčih, ki jih avtor zagovarja glede posameznih tem: problemski uvod v filozofsko razmišljanje; kritične obravnave znanih filozofskih argumentov; združljivost svobode in determinizma; opredelitev pojmovne zagate realizma in zagovor realizma kot regulativnega ideala; spravljivost pri temi nestrinjanja; dvojno razumevanje radikalne skeptične hipoteze in obravnava epistemske “tesnobe”. Avtor zagovarja perspektivo analitične filozofije kot načina razmišljanja, ki nadaljuje sokratsko metodo, ki je izvor zahodne filozofije: opozorilo na pojmovne zagate v tistem, kar se nam zdi najbolj samoumevno, iskanje definicij in natančnih opredelitev, argumentativni dialog med različnimi stališči, iskanje širšega sklada med prepričanji, ki jih sprejemamo, odprtost za nadaljevanje razprave.

Iz vsebine

Orodja

1.    Filozofija za »začetnike«

Filozofija se vedno začne kot nek »zakaj?« in »kako je to sploh mogoče?« Kot pravi Avguštin: »Vem, kaj je čas, dokler me o njem nihče nič ne vpraša, ko pa me vpraša, sem v zadregi.« Tako dolgo, dokler vsaj nekega vprašanja, nekega pojmovnega neskladja sami ne »začutimo« kot problem, ki nas vleče na različne strani in nas sili, da začnemo o njem razmišljati, bomo ostali »zunaj« filozofije in ne bomo dojeli, v čem je njena posebnost.

2.    Pojmi pod časovno lupo

V ukvarjanju s filozofijo in njenim poučevanjem sem naletel nekako na tri velike motive. Za nekatere je filozofija pot do spiritualnega, mističnega ali vsaj »presežnega,« kot se danes temu reče. Na nasprotnem polu je iskalec alternativ, ustvarjalec mnenj (»opinion maker«), neredko politično in socialno angažiran kritični intelektualec. Tretji tip je bolj čudna »žival«, v glavnem radovednež, zanima ga veliko reči, od matematike do literature, od tega, ali je mentalno zvedljivo na fizikalno, do tega, kako razumemo metafore in zakaj naj bi bilo bolje, če milijarda ljudi živi slabo, kot pa da milijon ljudi živi dobro – v glavnem vprašanja in uganke, ki nimajo dobrega odgovora. …

3.    Argumenti za filozofe – nekaj lahkih komadov

Vsaka stvar ima svoj vzrok, torej obstaja nekaj, kar vse povzroča. In v krščanski Evropi ni težko uganiti, kdo ali kaj je po tem »dokazu« tradicionalno ta prvi vzrok. Ampak sklep ne sledi, ugovarja ateist Russell! Res je, za vsako naravno število obstaja večje število, ampak iz tega ne sledi, da obstaja neko naravno število, ki je večje od vsakega drugega in nobeno ni večje od njega. Ker drugo sklepanje ni dobro, tudi prvo ni. Gre za razmišljanje po logični analogiji (zamenjaj pojme stvar/število in biti vzrok/biti večji), ki je eno najmočnejših orodij presoje logične moči argumentov, tudi filozofskih. Argumentiran pretres različnih stališč je nesporno jedro sokratske filozofske metode …

Analize

4. Sestavljanka o svobodi

Filozofski izziv v Sokratovem duhu je nek problem, ki se skriva v najbolj vsakdanjih pojmih, ki jih imamo za nesporne, dokler ne začnemo o njih razmišljati in jih pretresati. Težko pa bi našli večji problem, kot je vprašanje svobode, morda najbolj razvpito uganko v zgodovini zahodne filozofije. Svoboda je eden osrednjih pojmov naše civilizacije, bistven za razumevanje samih sebe kot oseb in dejavnikov, lastnega dostojanstva, avtonomije in moralne odgovornosti. Za Huma (1974, 137) je problem svobodne volje »najbolj sporen problem najbolj sporne znanosti – metafizike«.

5. Realizem za začetnike: skromnost in prevzetnost

Realizem je velika in značilna filozofska tema: zelo splošna, za nekatere težka, za druge celo nerešljiva, zato pa za tretje – trivialna. Mislim, da gre za tipično uganko, v kateri nas vleče za in proti, nekateri pa bi se najraje izvili »vmes« – morda pa niti eno niti drugo? …

Stvari lahko spoznamo samo: kot v povezavi z nami; z našimi oblikami zaznave in razumevanja: kolikor jih dojamemo z našimi pojmovnimi shemami itd., torej ne moremo poznati stvari samih po sebi.

Po mnenju avstralskega filozofa Davida Stova je to »najslabši argument« na svetu, kot bi rekli, v karikirani obliki, »Imamo oči, torej ne moremo videti« (navaja Franklin 2002, 616). Res je, oči imamo za to, da z njimi gledamo, ampak kaj pa zares vidimo?

6. Paradoks skepticizma

Biologija, pravijo, je edina znanost, v kateri je množenje ista stvar kot delitev. Kako je to mogoče? Množenje pomeni reprodukcijo, do katere pride z delitvijo celic. Odgovor je presenetljiv, ni pa še paradoksalen (vprašanje izkorišča nejasnost izraza »ista stvar«). Paradoks je vprašanje, ki ima preveč dobrih odgovorov, pravi Sorensen (2003, xi) …. Morda lahko tudi velike filozofske probleme predstavimo kot vprašanja, ki imajo vsaj dva odgovora in nas s tem opozarjajo na pojmovne predpostavke naših razmišljanj. Ali v resnici lahko karkoli vemo o zunanjem svetu? Da in ne.

7. Odločnost in spravljivost

Ali je res najboljši način hujšanja ta, da zmanjšaš vnos ogljiko-hidratov in povečaš vnos proteinov? Ali so klimatske spremembe zanemarljive glede na celotno geološko zgodovino Zemlje? Ali naj v času ekonomske krize varčujemo ali pa spodbujamo potrošnjo? Ali naj država vstopi v NATO? Ali naj ga zapusti? Ali naj poteka meja med državama po sredini zaliva? Ali bog obstaja? Ali je dopustno ubijanje živali za naše prehranjevanje? Spori in nestrinjanja so del našega vsakdana, razreševali pa naj bi jih v skladu z normami razumne argumentacije. … V sporih z intelektualnim vrstnikom lahko zavzamemo dve skrajni stališči, lahko smo odločneži ali spravljiveži. Odločnež (angl. steadfast), tudi ne-konformist in zagovornik stališča posebne teže (angl. extra weight view) vztraja pri svojem nasproti drugim, ki o predmetu razprave mislijo drugače. Spravljivež (angl. conciliationist) ali konformist pa meni, da soočenje z intelektualnim vrstnikom, ki ima nasprotno mnenje, zahteva, da revidiramo svoja prepričanja.

Perspektive

8. Kaj delajo filozofi?

…. Ne bom govoril o vsakdanjih, a zgrešenih predstavah o filozofiji kot nakladanju, svetovnemu nazoru, distanci do življenja, mističnem razsvetljenju … Poskusil pa bom predstaviti filozofijo v izvornem smislu kot prvo znanost – še v 19. stoletju so vsakega znanstvenika imenovali filozof.

9. To se je že zgodilo in se bo ponovilo

… Včasih me doleti, da moram uvajati v filozofijo poslušalstvo, ki pričakuje, da mu bom posredoval spoznanja o smislu življenju. In je potem zaprepaščeno, ko ne dobi odgovorov na stara vprašanja, ampak kup novih problemov, za katere sploh ni vedelo, da obstajajo. Ker je bil izvorni povod za moje razmišljanje didaktičen, naj mi bralec odpusti poljudni način pisanja. V tem eseju bom tako povedal nekaj malega o času in se predvsem osredotočil na svoje videnje filozofije na prelomu tisočletja.

Dodatek: Kaj neki je to, analitična filozofija?

Dva moža v balonu na vroč zrak sta popolnoma izgubljena med oblaki. Čez nekaj časa se oblaki le raztrgajo in na zemlji pod sabo zagledata moža, ki kosi travo. »Kje sva?« ga obupano vprašata. Mož pogleda navzgor in reče: »Vidva sta 121 metrov visoko v zraku.« Takoj zatem ju oblaki spet popolnoma prekrijejo. Prvi mož se obrne k drugemu in reče: »Kakšna smola, da se je izkazalo, da je edina oseba, s katero lahko komunicirava, analitični filozof.« »Kako pa to veš?« vpraša drugi. »Ker nama je dal informacijo, ki je popolnoma natančna in popolnoma nekoristna.«

»Filozofija na kontinentu je često največkrat samo zgodovina idej, predava pa se tako, da se izkoplje kadavre vseh znanih filozofov in se na njih prakticira avtopsijo.« Gilbert Ryle

»V Franciji moraš biti vsaj deset-odstotno nerazumljiv, drugače bodo ljudje mislili, da to ni globoko – ne bodo te imeli za dovolj globokega misleca.« Michel Foucault po pričevanju Johna Searla