»Red Blimey, znan kot Sodrga … Tudi ta je bil v vaši varnostni skupini?«
»Sodrgi niso mogli nikoli ničesar dokazati, če se prav spomnim …«
»Vse lepo in prav, veličanstvo, a čemu potujete meddržavno, sami, s trupli v prtljažniku?«
»To so me danes že vprašali. Grem k sošolki, čisto zaseben obisk!«
»Sošolka? Je ona pobila vse te ljudi?«
»Saj še niti čez mejo nisem prišla! Ona živi v Londonu, na Finchley Road. Lahko pokličete in preverite!«
»Jones, opravi to! Veličanstvo …«
»Je še vedno česa nejasnega?«
»Rekli ste, da ste sami pobili svoje oboroženo spremstvo!«
»Res je!«
»Morali vas bomo izpustiti!«
»Tudi to drži!«
»Podpisati boste morali zapisnik!«
»Z veseljem!«
»Avto bomo zadržali čez noč …«
»Zaradi mene! Od tu lahko grem tudi na vlak do Londona. Ni čisto blizu, ampak …«
»Mi vas bomo zapeljali!«
»O, lepo od vas!«
»Naročili smo že protokol za državniški obisk!«
»O ne ne, to pa ne! Tu sem zasebno, ne bi rada zdaj teh reči spreminjala v uradne mahinacije! Odpokličite ves ta džumbus!«
»Veličanstvo, stvar je taka: res je, da med Škotsko in Anglijo že od odcepitve velja dogovor, da nas umori, ki se zgodijo pred državno mejo, ne tangirajo! Na Škotskem lahko pobijete pol populacije, pa nas to en drek briga! To je eno. Drugo pa je … Dočim je drugo …«
»Vedno toliko govorite?«
»Dočim je drugo dejstvo, da moramo aretirati vse avtomobile, ki prevažajo trupla. Tretje dejstvo je, da ne glede na zasebno naravo obiska v London enostavno ne morete brez državniškega spremstva, kraljica gor ali dol!«
»Uf!«
»Sami ste to podpisali! Tudi moj oče, prometnik v pokoju, Reginald Betty Hudson Sr., niti on, navaden civilist, ne bi mogel v London brez protokolarne spremljave!«
»Uf!«
»Ker ste zdaj razpustili dom starcev, lahko kar sami tudi izničite to določilo, a ne zdaj in ne ta hip, sploh pa ne tukaj! Potrebujemo uradni papir z grbi, žigi, opljunki, odtisi zob in maščobnimi bulami!«
»Uf!«
»Kar pomeni, da boste zdaj lepo šli z nami! Igrali bomo Mull Of Kintyre in vas izkrcali na Finchley Road!«
*
»Ste vi Imberg Tonyn?«
»Koga pa zanima?«
»Carinska kontrola, ustavili smo vašo prijateljico Mary Montgomery, ki se je s Škotskega pripeljala v Anglijo …«
»Mary? Odkod …«
»Zanima nas, ali sta zmenjeni za srečanje?«
»Morala bi priti že pred poldrugo uro!«
»Torej, njeno veličanstvo Mother McMary Comes To Me I. Of Scotland je na poti na vaš naslov z od kralja Charlesa določenim protokolarnim državniškim spremstvom!«
»Ovbe, spet ta neumen zakon!«