Danilo Šuster – Kaj delajo filozofi?

Piše: Andrej Lutman

Danilo Šuster Kaj delajo filozofi?

Kulturni center Maribor, 2019

V zbirko Znanstvena monografija pri Kulturnem centru Maribor je Danilo Šuster uvrstil kopico filozofskih razprav, ki jim je osnova analitična filozofija, pristop, sledeč tako imenovani sokratski metodi. Poenostavljeno to pomeni, da se filozofija takšne usmeritve znova in znova posveča svojim osnovnim sestavinam pa hkrati razgrajuje ustaljene poglede na samo vedo ter na njene odseve in vplive na življenje. Pisec izpostavi, da analitična filozofija ne gradi sistemov, kot je bilo značilno za tako imenovano klasično filozofijo in njeno nekakšno nadaljevanje, kontinentalno filozofijo, ampak se ukvarja predvsem z načini in metodami, s katerimi raziskuje svoje področje.

Zato je povsem logično, da je prvi del knjige namenjen predstavitvi filozofovih orodij, s katerimi se spušča na miselne dogodivščine. Na precej dostopen način tudi za tiste, ki se s filozofijo šele srečujejo, predoči različne načine sklepanja. Sklepanje je pač osnovni princip razuma, ki preiskuje sebe in svoje početje. Nizanje argumentov za trditve, ki naj bi bile ali so resnične, podvrže strogi analizi oziroma razgradnji, da prikaže vse razsežnosti filozofovega početja. Posebej predstavi poglede na pare pojmov, kot sta usoda in svobodna volja, pa zmota v navezavi z nesmislom. Dosledno izpelje svoje in prevzete primere sklepanj.

Danilo_Suster_-_Kaj_delajo_filozofi
Danilo Šuster, Kaj delajo filozofi?, Kulturni center Maribor, Zbirka Znanstvena monografija, 2019

V drugem delu knjige pa te načine uporabi pri analizah treh klasičnih filozofskih problemov: svobode, skepticizma in realizma. Ovrže pojmovanje, da sta determinizem in svobodna volja nezdružljiva. Podrobno razdela odnose med pojmi pragmatizem in skepticizem v odnosu do spoznaje kot take. S primeri iz vsakdanjega življenja osvetli problem realizma v navezavi z resničnostjo in posredno tudi z navideznostjo. Seveda se posebej pomudi ob pojavih nestrinjanja v filozofiji, kar se prvenstveno dogaja na področju izrekanja oziroma izjavljanja, bodisi pismenega ali govornega. Spretno vpelje in analizira tezo, da vsi filozofi izrekajo isto, le da vsak na svoj način.

Tretji in vsekakor najbolj pomemben del ima naslov Perspektive. Tu se danilo Šuster dotakne odnosa filozofije do uspeha. Tu uporabi slogovni postopek, temelječ na tožbi in obrambi, kar seveda spominja na Platonove dialoge.

Začetek ene od tožbe se glasi: „Filozof je zate kot zdravnik splošne prakse: če imaš pojmovne težave, greš najprej k njemu.“ Začetek obrambe pa pravi: „Zaradi specializacije, ki je nujna za strokovno preživetje, so žal v nevarnosti celo filozofi splošne prakse.“

Primer poleg področja uspešnosti filozofije kaže še na piščev slog, ki poskuša biti duhovit tudi tam, kjer se duh kot tak previdneje spušča v smisle. V eni od spremnih besedil Andrej Ule opozori na pojem spravljivosti v razpravi, kar pa spet vsaj asociira na Platonov simpozij, ki je zgolj in predvsem brušenje razuma in s tem človeškega duha. In s tega stališča je možen tudi odgovor na vprašanje, ki naslavlja knjigo. Nekako še vedno v Sokratovem izzivalnem pregovoru: vem, da nič ne vem. In prav ne-vedenje je osnova za možno vedenje. Od tu pa v nadalje predstavlja ta monografija odlično odskočnico za oplemenitenje zavedanja.

Andrej Lutman

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.