Piše: Andrej Lutman

Aleš Jelenko Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva

Kulturni center Maribor, zbirka Znanstvena monografija 2019

Aleš Jelenko je že v sam naslov knjige vpletel tri pojme, s katerimi podaja določena razmerja znotraj dogajanja, ki se mu reče razvoj. Etika, inovativnost in gospodarstvo so triada, ki se pogojno dopolnjuje. Pri izumljanju novega oziroma izboljševanju starega se zavezanost etiki izkaže šele naknadno, ko kaka noviteta začne kazati slabe ali zle posledice. Pri gospodarstvu, katerega glavni cilj je dobiček, pa je odsotnost etike skoraj pravilo. Ob takšni posplošitvi je seveda spraševanje o etičnosti morda nepomembno ali celo nepotrebno, a to je le razmislek v stran.

Pisec pojmu etika doda pojem morale. Njuno razmerje na šestnajsti strani pojasni takole: „Osnovni namen etike je preučevanje morale, moralnih vodil, moralnega delovanja in ravnanja, sodil, norm in postopkov za etično odločanje. Morala pa je nabor praktičnih pravil, ki so zgolj podlaga za neke rutinske odločitve.“ Ob vsem tem se je potrebno zavedati, da sta etika in morala nemerljivi količini glede na inovativnost, gospodarstvo in tudi razvoj.

Peto poglavje ima naslov Empirični del. V njem se pisec poslužuje Levenovega testa enakosti varianc in Spearmanovega koeficienta korelacije. Na vzorcu dvainštiridesetih držav ugotavlja razmerja med bruto družbenim proizvodom, globalnim inovacijskim indeksom, vplivu vere oziroma ateizma in kulture glede na razpoložljive podatke. Tako dobljeni izsledki kažejo različne zaključne ugotovitve, kar je za specifiko tematike tudi za pričakovati. Eden od poudarkov je na enainšestdeseti strani: „Vsekakor lahko rečemo, da večina konservativnih držav, ki ves svoj sistem gradijo na kulturi, veri in vrednoti, ni tako uspešna kot napredne države, ki so preteklost pustile za sabo in strmo gledajo v prihodnost.“

Pomemben vir podatkov so ankete, opravljene med vodilnim in zaposlenimi v večjih in manjših podjetji, ter ankete, opravljene na posameznikih oziroma posameznicah v Sloveniji. Piščeva ugotovitev je, da je razumevanje etike in morale in njun vpliv na inovativnost in razvoj povsem subjektivno. Pisec se posebej ukvarja tudi s pojavom neetične oziroma nelojalne konkurence in ugotavlja, da je ta sicer omejena in ovrednotena z določeno zakonodajo, a da so tu možne povsem različne interpretacije.

Knjiga vsebuje tudi dvoje recenzij. Prva je delo dr. Marije Švajncer, ki izpostavi: „Avtor nasprotuje črno-beli podobi in premišljuje celo o morebitni škodljivosti etičnega argumentiranja na področju gospodarstva.“ Drugo recenzijo pa je podpisal mag. Dušan Hedl, ki opozori: „Najpomembnejše vprašanje, ki ga delo odpira v domačem in tujem poslovnem prostoru, je, koliko javnih in zasebnih podjetij ima v svojih aktih napisan in deklariran etični kodeks poslovanja.“

Nesporen pomen te knjige je v dejstvu, da je tovrstno obravnavanje ključnih izhodišč še v povojih in s tega stališča je predvsem zanimiva piščeva obrnjenost v prihodnost, ki jo vidi v tesnejšem povezovanju vodilnih in le zaposlenih ter nekakšnem prevrednotenju vrednot, ki še niso zakonsko določene. Je pa tudi vzpodbuda, da se tovrstne raziskave nadaljujejo in povzroče, da neke premise ne postanejo dogme, saj od njih razvoj nima koristi.

Andrej Lutman