Večer do jutra,

brez noči,

zvezde so izpljunile zmrzal,

gradiva pisano stekleni svet

pod plastiko božične jelke,

med okrasjem neodpadlih iglic,

kjer na vrhu angel šteje čas.

 

Jutrovo pošilja novo leto,

iskre plavajo v budnih sanjah,

lica dozore v čedne breskve

in ustnice usločiva v želje,

mehurčki razprše okus poljuba,

polnoč razdeviči stenski koledar.

Pavji rep obljub pomete kramarijo,

cvetje vzklije na belini zime,

dobrota brizga iz nevidnih por,

pomlad zaveje skozi januar;

prekmalu volja klecne v lenobo,

razbarvamo obete v brezbarvju dni.