avstralija 19/20

 

Tisti bliski čez nebo

pordelo od vročine

v dim zavita brezobličnost

duši in grize oči

V obup zavite prostranosti

tulijo čez presušeno prst

zdivjani zublji vlečejo veter vase

kot bi se hoteli pogasiti

a ti sunki so zanje sveža sapa

in močneje grabijo naprej

vročično obliznejo nova stebla

osmodijo novo dlako

izžgejo nove oči

Toliko smrti

a vse zaman

Ne vpliva na mojo jutranjo kavo

ne čutim zažigov na koži

niti ne vonjam dima sem

daleč stran čez prostrane modrine

Nič se ne bo ukrenilo

ta življenja so bila tam

ne da bi vedel zanje

Naj tako ostane rečem

in preklopim program

 

Milan Novak