Matthias Göritz: Parker

Piše: Matej Krajnc

Litera 2019, prevod Mojca Kranjc, spremna beseda Aljaž Krivec

parker

Göritz je stari znanec našega literarnega prostora; bil je na Fabuli, prevajal Štegra in Pahorja, pa tudi njegov romaneskni opus je pri nas pokrit. Kmalu naj bi bil še pesniški. “Naše gore list”, skorajda. Roman Parker prihaja tudi k nam ravno v času, ko je njegova vsebina (premisa?) še kako aktualna in ko ljudje cepamo kot ne preveč bistro sadje pred vedno vnovičnimi manipulacijami, zavajanji in krutostmi politike in medijev. We’re Only In It For The Money, je dejal Frank Zappa, na katerega se v spremni besedi sklicuje tudi Aljaž Krivec. Vedno so vsega krivi drugi. Pravijo, da komunizma ni več, a kapitalizem ima še več “razrednih sovražnikov”, mnogo več. In kapitalizem žal ni in žal nikoli ne bo novi komunizem. Ker je čisto drugačen fijakarski konj. Do konca pokvarjen. Z njim pa njegovi priveski, ki jih zdaj lahko imenujemo tudi družabna omrežja, mediji, javna občila, kakor želite. Kamor sodi tudi politika. He he, in literatura. Čeprav naj bi literatura služila drugim bogovom.

Parkerju naj bi bilo ravno toliko avtobiografskega, kot je to dobro za fiktivno zgodbo. Ki ni čisto fiktivna. In ki je pravzaprav avtobiografska zgodba vseh tistih, ki to beremo. Ki se pustimo manipulirati. Ki živimo v takem ali drugačnem okolju, gledamo filme, dihamo. Grešimo, kajne. In Göritz je nekoč dejal, da je tudi pisanje grešno, ker si drzne sanjati. Well, excuse me. Ali kot je svojčas pel Kreslin v Golobovi/Velkaverhovi pesmi: pustite nam ta svet! Katerega že?

O žanrih me sprašujete? Saj res – je Parker zunajžanrski? Ni kriminalka, vsaj ne izhodiščno, formalno. Ni avtobiografija, kar je jasno. Govori, kot lahko preberete na platnicah, o razkoraku med resnico in javno podobo. Göritzev Matthew Parker, angleški Nemec ali nemški Anglež je tipičen sodobni “človeški produkt”, mojster za vse in nič, državljan sveta, podjeten, komolčarski, a hkrati tako neznansko plitek in pravzaprav neumen. Ali pa smo neumni mi, ki se ne znamo iti teh iger. Tudi to je vprašanje, ki se pojavlja pri branju. Vprašanje, ki ga bo moral razrešiti vsak potencialni bralec sam. Zato na zvrstna vprašanja nočem odgovarjati in tudi ne morem, saj se Parker definira sam. V spremni besedi lahko preberete tudi o drugem avtorjevem opusu, ki je zelo dandanašnji in ki se definicijam upira, hkrati pa je Göritzevo svetovnonazorsko prepričanje dovolj znano, da vemo, da ne gre za kakšne ideološke propagande. Gre pa v njegovih delih za opisovanje ideoloških propagand, ki jih daje v roke zelo skrbno predočenim protagonistom in protagonistkam. In Parker ima tudi kartice, seveda, cel kup kartic: Amex, pa Diners, pa še kaj. V Sloveniji Amexa od konca leta 2018 ni več. Na videz silno nepomemben podatek, kajne?

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.