Piše: Matej Krajnc
Učila 2020, prevedel Simon Demšar
“Vstal. Pospravil hišo. Gledal nogomet na televiziji. Napisal Candle In The Wind. Šel v London. Kupil rolsrojsa. Ringo Starr prišel na večerjo.”
Dan v življenju sira Eltona Johna, ko sicer še ni bil sir, bil pa je že svetovni zvezdnik. Avtobiografijo sem v izvirniku prebral koj ob izidu, slovenski prevod pri Učilih pa je prišel hitro in z njim še en vnos v popularnoglasbeno bibliografijo pri nas. Bivši Reggie Dwight je začel kot rocker v bendih, igral je vse živo in pisal pesmi po naročilu, nato pa ob samem koncu šestdesetih končno začel opozarjati nase kot komercialno uspešni avtor v tandemu z Berniejem Taupinom in kot solistični izvajalec. Po ne preveč komercialno uspešnem prvencu so se razmerja spremenila in v prvi polovici sedemdesetih je nanizal vrsto (sprva najbolj v ZDA) uspešnih pesmi in albumov, ki so utrdile status ene najnenavadnejših pojav v tedanjem glam rocku. A Elton ni bil zgolj glam rocker, bil je pop balader, rokenrolar, eksihibicionist in divji žurer, kar ga je skorajda pokončalo. Bil je tudi eden prvih popularnih glasbenikov, ki je spregovoril o svojih odvisnostih in tudi o spolni usmeritvi. Štiri leta je bil poročen z žensko, to veste, ker je ta zgodba zdaj spet v medijih, in priznal je tudi, da tozadevnih razmerij ni nikoli zares zavračal, vendar je našel dokončno osebno srečo šele precej pozneje v življenju s partnerjem in soprogom Davidom Furnishem. A to so podatki, ki jih vemo domala vsi. Vemo, da si je bil vedno blizu z britanskim kraljevim dvorom, po drugi plati pa je bil upornik in še danes ne podpira trumpovskih absolutističnih teženj in tudi brexita ne.
O svojem življenju sir Elton piše izjemno tekoče in duhovito, ni senzacionalističen, pove pa marsikaj, med drugim razloži tudi nekatere reči, povezane s pokojno princeso Diano, pove marsikaj o prijateljstvu z Lennonom in Rodom Stewartom in ne skriva, da je težaven. Kar si seveda lahko privošči. Humor je sicer glavna odlika knjige o možu, o katerem je bilo napisanih že ohoho knjig. Člankov. Razprav. Kritik. Dosegel je pomembne zmage v bojih z rumenimi mediji, napisal nekaj zelo pocukranih filmskih pesmi in ustvaril večno podobo Pinball Wizarda v filmu Tommy. Tudi tisti, ki ga sploh ne marajo, ga ne morejo ignorirati. Težaven, da. Duhovit – zelo. Tudi na svoj račun, kar je sploh angleška odlika.
Moja generacija je Eltona bržčas prvič zares zaznala okrog leta 1981 z uspešnico I’m Still Standing, dokončno pa se je v naš DNK usidral z Nikito leta 1985. Kot tistega tipa v avtu pred zapornico si ga bom tudi jaz za vedno zapomnil, ne glede na poznejše uspešnice, ki so zaznamovale osemdeseta in devetdeseta, denimo Sacrifice, The One, Can You Feel The Love Tonight in Candle In The Wind (različica 2). Kakorkoli pop in nesmiselno pocukrana je že Nikita, ostaja dober komad in epitom Eltona kot svetovne glasbene ikone. Navsezadnje je prebil prislovično železno zaveso in koncertiral v Sovjetski zvezi, ko to še ni bilo popularno. Priznava tudi, da ga je polomil, ker je šel igrat v Sun City. A igral je povsod in leta 2018 se je tudi zaradi zdravja, še bolj pa zaradi družine, odločil, da bo v studiu še ustvarjal, velikih koncertnih turnej pa se ne bo več šel. In je šel na pot za dve leti. Da bi se poslovil. In ugotovil, da ljudje tega pravzaprav nočejo. Razumem tudi, zakaj. Ikone iz naših mladih let, ki so preživele, so naša “cona udobja”, brez njih si svet težko predstavljamo, zblojen kot je, še bolj zblojen brez njih. A drug za drugim počasi odhajajo. Tale avtobiografija naj bo opomnik, da glasba ostaja in da je Elton še živ. Lahko si ogledate tudi film Rocketman, o katerem morda več kdaj drugič, a beseda iz prve roke je lahko še boljša. Bolj prepričljiva. Kokaina in alkohola v Eltonovem življenju ni več, nos je še cel. Bržčas pa bo posnel še kakšno ploščo. Niso več tako konsistentne in pomembne (ali kakovostne) kot tiste iz prve polovice sedemdesetih, a opus je opus in vsak ima svoje vrhove in spuste. In pričujoča knjiga je tu tudi zato, da nas spomni, kako zelo ključen je bil sir Elton pri ustvarjanju glasbene in splošnodružbene podobe sedemdesetih … in naprej.