Nekoč je živel Darko, ki je imel dar za glasbo. Ko je prvič prijel v roke kitaro, je trajalo le pol ure in že je znal zaigrati nekaj znanih melodij. In tudi nove si je z lahkoto izmišljal. S klavirjem se je to zgodilo še hitreje. Zlahka je skladal nove melodije in jih igral – vedno nove in nove. Ena je bila lepša od druge! Za vsako priložnost je družbi zaigral kaj novega. Zaposlen je bil kot komercialist in delal je zelo resno in predano. Ker je imel tak dar, ni nikoli zares vadil kakšnega glasbila, niti se ni trudil z ohranjanjem melodij, ki jih je ustvarjal. Ni jih zapisoval (česar sploh ni znal), niti jih ni snemal. Ko je umrl, je z njim odšla tudi glasba, ki jo je ustvaril ta neverjetni dar. Ostale so le dobavnice in predračuni.

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: AllGo – An App For Plus Size People via Unsplash