Sonja Koranter – Hobotnica

Piše: Andrej Lutman

Sonja Koranter Hobotnica

Kulturni center Maribor, 2020

Sonja Koranter, rojena na Jesenicah, je svojo prvo pesniško zbirko objavila leta tisoč devetsto enainosemdesetega. Od takrat dalje objavlja poleg pesmi tudi pripovedi, pravljice in kriminalne romane. Njene stvaritve so prevedene v mnoge tuje jezike, bila pa je tudi večkrat nagrajena.

Kriminalni roman z naslovom Hobotnica je pestro razvejana pripoved o skorumpiranih osebah, ki se pečajo s politiko. Dogaja se v Sloveniji v dandanašnjem času. Deželo pisateljica zaznamuje s stavkoma, ki uvajata 10. poglavje: „Ta dežela ima veliko srečo. Ima morje in gore, toplice in jame, reko turistov, še bolj polno iskalcev dobička in zaslužkarjev.“

Sonja Koranter – Hobotnica, Kulturni center Maribor, 2020

In prav zadnji so tema, ki določa vsebino romana. Preplet oblasti in dobička je osnovno gibalo družbe, ki jo na eno strani določa množica, skandirajoča v predvolilnem vzdušju, in na drugi strani peščica povzpetnikov, ki se zasebno norčujejo prav iz te množice in sklepajo začasna zavezništva, da bi se laže povzpeli na oblast. Njihovemu početje sicer sledi kriminalistka, a je preplet in zvitost kriminalcev dodelana, pa jim le stežka pride blizu. Za nameček se v deželi dogaja tudi ekološka katastrofa, umetno povzročena. V 12. poglavju je v zvezi s tem takšna konstatacija: „Orožje že zdavnaj niso navadne „flintovke“, orožje je danes skrito v malih kapsulah in ampulah.“

Sonja Koranter – Hobotnica, Kulturni center Maribor, 2020

Kot se za kriminalko spodobi, se pojavlja tudi truplo, pa odsekane roke in potencialno nasilje. Preplet vsega odlično ilustrira naslov romana. Predstava o hobotnici pa nekako seže tudi v sam slog pisanja, saj je zaznamovan z razpršeno pripovedjo, kjer naracijo določajo predvsem pogovori med akterji. Hobotičine lovke so pač številne, gibke in urne in tak je tudi potek zgodbe. Prvoosebna pripoved kriminalistke pravs takšnim načinom izpisa še poudarja skorajda brezupno situacijo sprotnih prilagajanj oblastiželjnežev. Napetost, ki je osnova dobrega kriminalnega romana, določajo nedorečenosti tako v pogovorih kot tudi opisih, pa je prebiranje zavezano hlepenju po razjasnitvi. Razrešitev je le nekako nakazana, kar daje slutiti, da se sporne dejavnosti nadaljujejo in samo vprašanje časa je, kdaj pisateljica spet poseže po tej tematiki in znova potegne v svoj svet prepletenih medčloveških odnosov.

Andrej Lutman

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.